Drama v Bruslju: Janša se je zapletel s predsedujočo (VIDEO)

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je spregovoril v slovenščini in je dejal, da ima zelo negativne občutke. Od oblikovanja nove vlade za RTV Slovenija ni bilo nobene dobre novice, nekaj tudi direktnih napadov. Omenil je Janšev zapis Basen o medijih, da imajo novinarke in urednice, ki ne bi v normalnih razmerah poročale niti tržnice. Krivo pa da je vodstvo, ki ne zna gospodariti niti z milijoni. V basni je bilo jasno rečeno, naj pohitijo, saj je zdaj čas. Izpostavil je problematiko poslovanja in sredstev, ki so jim na voljo. Pravi, da je treba urediti finančni položaj RTV Slovenija. Plače so rasle, tudi na račun vladnega sporazuma, sklenjenega s sindikati javnega sektorja, ko so zrasle za osem odstotkov. Vlada naj bi nosila ta strošek, pravi Kadunc, a tega ni storila. Glede odpuščanj je dejal, da je odpuščanje predvideno v programu bodočega generalnega direktorja, za od 150 do 200 ljudi, s tem pa se bo prišlo do uravnoteženega poslovanja.

Borut Rončevič je predstavljal študijo, ki so jo izvedli o pluralnosti medijev, in je v Sloveniji že dobro znana. Pravi, da je 77 odstotkov trga medijskih portalov na spletu levo usmerjenih, le dva odstotka sta provladno usmerjena oziroma desno usmerjena. Tako da je vplivanje na medije tako rekoč neobstoječe, je izpostavil.

Odvetnica Nataša Pirc Musarjeva je dejala, da so posegi v medijsko svobodo le vrh ledene gore. Med drugim je izpostavila ukrepe v boju z epidemijo, vendar pa so se tam znašli ukrepi, ki z epidemijo nimajo nič. Izpostavila je prepoved protestov, čeprav se lahko zbira 10 ljudi. Če si ogledujejo spomenike, je to dovoljeno, če nosijo transparente, je to prepovedano in bodo posamezniki kaznovani. Pravi, da se v državi dogaja pravno huliganstvo. Opozorila je tudi na primer glasbenika, ki je znal biti tudi pregrob. Ministrstvo za kulturo mu je odvzelo status, češ da nima časa za kulturo, če se toliko politično udejstvuje. Zlorabo moči pa vidi tudi v pozivih, naj policija in inšpekcija obravnavata glasne. Omenila je primer sodnice, ki je v postopku zaradi izražanja mnenja na facebooku, v zasebnem krogu. Ostaja grožnja, da je posameznik lahko kaznovan za tisto, kar reče v zasebnem krogu, je dejala. Opozarja na twitter in orkestrirane napade, primer Alenke Jeraj, ki je uporabljala dva profila, pa tudi na odziv premierja na vprašanje Slugove, in tudi deljenje tvita, kjer je nekdo dejal, da bi bilo z njo treba obračunati. Ni mogla niti mimo pozivov o neplačevanju RTV-prispevka. Novinarke so tiste, ki so deležne precej kritik. Opomnila je na primer, ko sta bili novinarki pri najvišjih politikih označeni za odsluženi prostitutki.

Igor Pirkovič iz Združenja novinarjev in publicistov je omenjal, da je v Sloveniji vse bolj prisoten medijski aktivizem. Spomnil je, da so pred prejšnjo vlado prišli pozivi, kje naj ne oglašujejo, zamenjana je bila urednica na RTV Slovenija. V preteklih letih je šlo za poskus umora novinarja Mira Petka, cenzurirane oddaje, maltretiranje novinarja Meška na STA, predvsem tisti novinarji, ki jim intimno ni najbolj blizu leva opcija. Tudi STA in težave niso od včeraj. Omenil je izkoriščanje prekarcev, ki so domnevno plačani po pet evrov na uro, plačo direktorja, ki je višja od predsednikova. Za vse, kar slišite, zahtevajte konkretne podatke, in videli boste, kdo je velika grožnja slovenskim medijem. V ozadju ni ideologije, tviti, pravi, temveč drugje. V bolestnem prepričanju, da je desnosredinska oblast napaka, ki jo je treba odpraviti, je dejal. Levi in desni plačujejo javne medije in morajo biti kritični. Obregnil se je ob članek Politica, da je bilo predstavljeno stanje v razmerju 1 proti 8. Pomembno je, da se več pogovarjamo, je poudaril, zaradi resnice in kulture dialoga, je dodal.

Čigav je RTV? RTV plačujejo vsi ali pa jih izterjajo in RTV je podvržen kritikam kot ostali mediji, je dejal Pirkovič. Primanjkuje mu predvsem samokritike, pravi in poudarja, da ni vsaka kritika napad. Kjer gredo stvari čez, in dostikrat gredo zadeve čez, ima vsak pravna sredstva za zavarovanje svojega pravnega imena. Tudi v primeru Janeza Janše sta obe novinarki izkoristili pravna sredstva. Vsi smo v enakem položaju, pravi Pirkovič, in na javni funkciji moraš malo več prenesti.

Na Pirkovičeve besede o aktivističnih novinarjih se je odzvala Pirc Musarjeva: »Če je kdo medijsko aktivističen, so to desni mediji. Ne nazadnje vodilno vlogo na družabnih omrežjih igrajo novinarji, ki so zaposleni pri časopisu SDS.« Kar se tiče družbenopolitičnih delavcev, je odvrnila, če že kje, so v teh medijih taki, ki tega naziva niti ne zaslužijo. Sama bi si želela umirjen medijski diskurz tudi na desni strani, je še dodala.

Rončevič pravi, da si želi profesionalno in uravnoteženo medijsko krajino. Zelo malo je bilo napadov na novinarje v Sloveniji in tisti, ki so bili zabeleženi, so bili na tiste novinarje, ki so desno usmerjeni. Beseda napad pa je izredno priljubljena.

Tiskovne agencije se morajo držati profesionalnih standardov in ravno to je mogoče tisto, kar je moteče za nekatere, meni odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj. Dodala je še, da se čas za ohranitev tega medija počasi izteka. 

Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je spregovorila o pritisku na tožilce. Neposredni povod, da so se oglasili, pravi, je večmesečna ustavitev imenovanj in napredovanj tožilcev. Od 30 predlogov je bilo odločeno zgolj v 13 primerih, o 17 kandidatih pa do danes še ni bilo odločitve. Nekateri med njimi čakajo že pol leta, tožilcev pa manjka ponekod. Spomnila je na primer evropskega tožilca in neimenovanje med dvema ponujenima kandidatoma. Predsednik vlade se z njunimi imeni ni seznanil, ker da ne znata tujega jezika, zdaj pa pravi, da se mu zdi postopek, da se mora vlada zgolj seznaniti s predlogom, sporen, pa ju utegnejo spremeniti. Vlada je pripravila tako imenovane protikoronske ukrepe in jim znižala plače za 30 odstotkov. Julija 2020 je Janša na generalnega državnega tožilca naslovil pismo in tako izvrševal pritisk. Opozorila je tudi na tvite premierja čez tožilce, dodala pa še, da vlada ne skriva ambicij in želja, ki gredo v smeri zmanjševanja avtonomnosti državnih tožilcev in vplivanja na začetek in potek predkazenskih postopkov.
 

Varuh človekovih pravic ​Peter Svetina je razkril, da je vlada po pozivih sprejela sklep, s katerim je spremenila odlok, po katerem so po novem dovoljene demonstracije v takšnem številu, kot je dovoljeno zbiranje ljudi.