Janša o Veselinoviču širil neresnice

Na celjskem višjem sodišču je senat, ki mu je predsedoval predsednik višjega sodišča Branko Aubreht, opravil javno sejo zaradi pritožbe, ki jo je na sodbo Janezu Janši vložil njegov zagovornik Franci Matoz. Prvaka SDS je okrožno sodišče novembra lani zaradi obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča kaznovalo z denarno kaznijo.

Po Matozovem mnenju je najbolj bistvena kršitev postopka modifikacija očitkov tik pred zaključkom dokaznega postopka, ko je Gorazd Fišer, pooblaščenec zasebnega tožilca Veselinoviča, predlagal, da se obtožba spremeni iz žaljive obdolžitve v kaznivo dejanje obrekovanja. Prvostopenjsko sodišče je temu sledilo in Janšo spoznalo za krivega ter ga obsodilo na plačilo 8000 evrov.

»Gre za napad na Bojana Veselinoviča, ki ga je Janez Janša s svojim zapisom na profilu na twitterju označil za morilca, zapis pa podkrepil še s podatkom o njegovi visoki plači, ki si je kot direktor STA ni določil sam,« je sklenilo prvostopenjsko sodišče. »Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike,« je Janša zapisal maja 2021.

Umrl več kot deset let pred spornim zapisom

Spomnimo, da je Borut Meško, ki je bil odgovorni urednik STA, umrl več kot deset let pred spornim zapisom, in to zaradi hude bolezni, za katero pa v času, na katerega se je nanašal zapis, ni vedel nihče. Zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti ga je novembra 2009 doletela izredna odpoved, pozneje pa je sam javno govoril o tem, da je bil resno bolan ter žrtev šikaniranja. Iz zdravstvene dokumentacije, ki jo je pridobilo sodišče, pa izhaja, da je Meško svojega pooblaščenca o svoji diagnozi obvestil 3. decembra 2009, torej mesec dni po tem, ko je prejel izredno odpoved.

V bran so Veselinoviču stopili tudi zaposleni v uredništvu STA, ki so potrdili, da je bil razlog za Meškov odpust njegov odnos do dela. Meško je sicer takrat sprožil delovnopravni spor, a se ni zaključil, ker je prej umrl, s svojci pa je bila sklenjena sodna poravnava.

Veselinovičev pooblaščenec Fišer je dejal, da pri modifikaciji kaznivega dejanja iz žaljive obdolžitve v obrekovanje ni šlo za nedovoljeno spremembo, saj da se je med sojenjem pokazalo, da se je Janša dobro zavedal, da je o Veselinoviču širil neresnice. Z njegovim zapisom na družbenem omrežju pa se je seznanila širša javnost. In to v času, ko je bil predsednik vlade in je bil na najvišji politični poziciji v državi. »Obrekovanja ni mogoče opravičiti s pravico do svobodnega izražanja, laž pa nikoli ne more biti v javnem interesu. Gre za restriktiven in zlonameren napad na zasebnega tožnika,« je v sodbi izpostavilo prvostopenjsko sodišče.

Matoz je sicer še pred tokratno obravnavo od celjskega višjega sodišča zahteval izločitev višje sodnice poročevalke Barbare Žumer Kunc, ker je predsedovala senatu, ki je Janšo obsodil na pogojno zaporno kazen zaradi obrekovanja dveh novinark RTV Slovenija. A z njeno izločitvijo ni uspel, kot tudi ne z zahtevo za izločitev predsednika višjega sodišča Aubrehta ter podpredsednice Jožice Arh Petković. Vse zahteve je vrhovno sodišče zavrglo kot neutemeljene.