OBLETNICA
Janša o vojaški dolžnosti: Državo želimo pripraviti na izzive
Pred 30 leti je Slovenija dobila svoj prvi zakon o vojaški dolžnosti.
Odpri galerijo
Zbrane je nagovoril tudi Janez Janša. FOTO: Kabinet predsednika vlade
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti ob obeležitvi 30. obletnice sprejema zakona o vojaški dolžnosti, kjer je imel tudi nagovor, v katerem je izpostavil, da je na včerajšnji dan pred 30 leti Slovenija dobila svoj prvi zakon o vojaški dolžnosti, ki je v takratni Evropi uveljavljal najkrajši vojaški rok z možnostjo nadomestne civilne službe in usposabljanjem, ki je bilo po takratnih izračunih trikrat cenejše na vojaka, kot tisto, kar smo plačevali Jugoslovanski ljudski armadi.
»Kljub temu je bila saga o tem, da je bil zakon sprejet, precej bolj komplicirana kot to, kar smo slišali v kratkih uvodnih besedah, kajti ta zakon ni bil predstavljen in sprejet 18. aprila, ampak je imel za sabo skoraj polletno vladno in parlamentarno proceduro in odpori proti sprejetju tega zakona so bili silni,« je dejal Janša in dodal, da je bilo razmerje sil ves čas sprejemanja izjemno tesno in da so morali proceduro nekajkrat ponavljati.
Janša je poudaril, da je v vseh teh letih Slovenska vojska hodila po strmih, ravnih in tudi vijugastih poteh, »a nič od tega ne more relativizirati ključnega prispevka Slovenske vojske in slovenskih oboroženih sil, sestavljenih iz slovenske TO in slovenske policije, pri nastanku slovenske države.«
Po besedah premierja smo z oblikovanjem lastnih obrambnih sil naredili zrelostni izpit za samostojno življenje, kar je bil tudi eden ključnih korakov, ki je potem služil kot osnovni argument za mednarodno priznanje. »Ko je ameriški senat razpravljal o članstvu novih držav članic zveze Nato, mislim, da nekje v letih 2002–2003, je predsednik ameriškega odbora za Nato Bruce Jackson dejal, da je Nato organizacija, v kateri velja načelo kolektivne obrambe, in kjer velja, da je napad na enega napad na vse in je obramba skupna. Dejal je tudi, da je bilo velikokrat veliko razprave in dvomov o tem, ko so se sprejemale nove članice, kaj z njimi, vendar pa pri Sloveniji tega dvoma ni, saj v Nato sprejemajo državo, ki je dokazala, da zna sebe braniti, in to nedavno, torej ne sprejemajo nekoga, ki bo zgolj porabnik kolektivne varnosti, ampak državo, ki lahko dodatno prispeva.« Dodal je, da je to dodana vrednost in eden redkih dogodkov, kjer se je prispevek slovenskih oboroženih sil k nastanku in obstoju slovenske države neposredno izkazal tudi kasneje, ko so se sprejemale težke odločitve, povezane z našo državo.
Po mnenju predsednika vlade so izzivi danes drugačni kot pred 30 leti. »Slovenija je namreč danes mednarodno povezana v nekem okolju, ki je do Slovenije prijazno. Prvič v naši zgodovini smo obkroženi z državami, za katere lahko rečemo, da imamo ne le prijateljske odnose, ampak z njimi delimo tudi formalno povezavo tako znotraj EU kot zveze Nato. Je pa poleg tega relativno ugodnega neposrednega zunanjega okolja svet soočen tudi z mnogimi krizami in bili bi slepi, če ne bi prepoznali izzivov in nevarnosti, ki so pred nami.« Ob tem je izpostavil tudi odločitve v zvezi z obrambo in vojaško dolžnostjo. »Z novim zakonom o vojaški dolžnosti, ki vojaško dolžnost zastavi širše, kot jo poznamo danes, želimo pravočasno pripraviti našo državo in domovino na potencialne izzive, s katerimi se bomo soočili znotraj sistema kolektivne obrambe. Kajti ta sistem kolektivne obrambe lahko hitro pozabi tistega, ki ni pripravljen ničesar prispevati k temu, da bi bila obramba uspešna.«
Predsednik vlade je vsem prisotnim predstavnikom Slovenske vojske zaželel znanje, pogum in odločnost za poznavanje časa, ki je pred nami, in dodal, da je v navidezni dilemi, kaj ima prednost (ali maslo ali topovi), velika modrost prepoznati, da je pomembno oboje. »Zgodovina nas uči, da če se pozabi na topove, tudi masla slej kot prej zmanjka in slovenski narod je skozi svojo viharno zgodovino to zelo kruto in težko izkusil. Dolžnost slovenske države, ki smo jo dobili pred 30 leti je, da zagotovi, da slovenskemu narodu nikoli ne bo treba čez takšna obdobja, in Slovenska vojska je garancija za to, da se to ne bo zgodilo.«
»Kljub temu je bila saga o tem, da je bil zakon sprejet, precej bolj komplicirana kot to, kar smo slišali v kratkih uvodnih besedah, kajti ta zakon ni bil predstavljen in sprejet 18. aprila, ampak je imel za sabo skoraj polletno vladno in parlamentarno proceduro in odpori proti sprejetju tega zakona so bili silni,« je dejal Janša in dodal, da je bilo razmerje sil ves čas sprejemanja izjemno tesno in da so morali proceduro nekajkrat ponavljati.
Janša: Nato sprejel državo, ki je dokazala, da se zna braniti
Janša je poudaril, da je v vseh teh letih Slovenska vojska hodila po strmih, ravnih in tudi vijugastih poteh, »a nič od tega ne more relativizirati ključnega prispevka Slovenske vojske in slovenskih oboroženih sil, sestavljenih iz slovenske TO in slovenske policije, pri nastanku slovenske države.«
Po besedah premierja smo z oblikovanjem lastnih obrambnih sil naredili zrelostni izpit za samostojno življenje, kar je bil tudi eden ključnih korakov, ki je potem služil kot osnovni argument za mednarodno priznanje. »Ko je ameriški senat razpravljal o članstvu novih držav članic zveze Nato, mislim, da nekje v letih 2002–2003, je predsednik ameriškega odbora za Nato Bruce Jackson dejal, da je Nato organizacija, v kateri velja načelo kolektivne obrambe, in kjer velja, da je napad na enega napad na vse in je obramba skupna. Dejal je tudi, da je bilo velikokrat veliko razprave in dvomov o tem, ko so se sprejemale nove članice, kaj z njimi, vendar pa pri Sloveniji tega dvoma ni, saj v Nato sprejemajo državo, ki je dokazala, da zna sebe braniti, in to nedavno, torej ne sprejemajo nekoga, ki bo zgolj porabnik kolektivne varnosti, ampak državo, ki lahko dodatno prispeva.« Dodal je, da je to dodana vrednost in eden redkih dogodkov, kjer se je prispevek slovenskih oboroženih sil k nastanku in obstoju slovenske države neposredno izkazal tudi kasneje, ko so se sprejemale težke odločitve, povezane z našo državo.
Janša: Sistem kolektivne obrambe lahko pozabi tistega, ki ni pripravljen prispevati
Po mnenju predsednika vlade so izzivi danes drugačni kot pred 30 leti. »Slovenija je namreč danes mednarodno povezana v nekem okolju, ki je do Slovenije prijazno. Prvič v naši zgodovini smo obkroženi z državami, za katere lahko rečemo, da imamo ne le prijateljske odnose, ampak z njimi delimo tudi formalno povezavo tako znotraj EU kot zveze Nato. Je pa poleg tega relativno ugodnega neposrednega zunanjega okolja svet soočen tudi z mnogimi krizami in bili bi slepi, če ne bi prepoznali izzivov in nevarnosti, ki so pred nami.« Ob tem je izpostavil tudi odločitve v zvezi z obrambo in vojaško dolžnostjo. »Z novim zakonom o vojaški dolžnosti, ki vojaško dolžnost zastavi širše, kot jo poznamo danes, želimo pravočasno pripraviti našo državo in domovino na potencialne izzive, s katerimi se bomo soočili znotraj sistema kolektivne obrambe. Kajti ta sistem kolektivne obrambe lahko hitro pozabi tistega, ki ni pripravljen ničesar prispevati k temu, da bi bila obramba uspešna.«
Predsednik vlade je vsem prisotnim predstavnikom Slovenske vojske zaželel znanje, pogum in odločnost za poznavanje časa, ki je pred nami, in dodal, da je v navidezni dilemi, kaj ima prednost (ali maslo ali topovi), velika modrost prepoznati, da je pomembno oboje. »Zgodovina nas uči, da če se pozabi na topove, tudi masla slej kot prej zmanjka in slovenski narod je skozi svojo viharno zgodovino to zelo kruto in težko izkusil. Dolžnost slovenske države, ki smo jo dobili pred 30 leti je, da zagotovi, da slovenskemu narodu nikoli ne bo treba čez takšna obdobja, in Slovenska vojska je garancija za to, da se to ne bo zgodilo.«
