SEJA V DZ
Janša predstavil proračun, v DZ že na začetku drama
Del opozicije je zaradi razmer v državi obstruiral današnjo proračunsko sejo. Predsednika vlade Janeza Janšo pozivajo k odstopu.
Odpri galerijo
Poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB so napovedali obstrukcijo današnje izredne seje, na kateri se je državni zbor seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. S tem so izrazili protest proti vladi in njenemu predsedniku Janezu Janši, zaradi razmer v državi pa premierja pozivajo k odstopu.
Obstrukcija je po besedah vodje poslancev LMŠ Braneta Goluboviča v demokratični družbi ena od možnosti protesta proti vladi in njenemu predsedniku, »ki krši pravni red in krni ugled Slovenije v tujini«. Kot je dejal, bodo v opoziciji bojkotirali nagovor premierja, ki po njegovih besedah že leto in pol ne spoštuje zakonodaje, epidemijo pa zlorablja za rušenje demokratičnih postulatov. »Na seji nas ne bo, z demokratičnim orodjem bomo pokazali nestrinjanje z uničevanjem naše države,«je dodal.
Tudi po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana stanja, kakršno trenutno vlada v državi, nismo imeli še nikoli. To je skrb vzbujajoče, v zadnjih dneh pa tudi zelo nevarno, je poudaril. Med ljudmi »za zastraženimi ograjami« je po njegovih besedah čutiti strah in veliko razočaranje, odgovornost za to pa v največji meri nosijo vlada in njen predsednik ter preračunljivi posamezniki in stranke, ki jo podpirajo, je poudaril Han.
Vlada je proračuna pripravljala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva po epidemiji covida 19, a bo ta še naprej zahtevala visoke stroške, predvsem za zaščitno opremo ter cepljenje in testiranje.
Za leto 2022 je državni zbor proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki povečujejo za približno štiri odstotke, na 11,47 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za dobro desetino, na 13,94 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,84 milijarde evrov, odhodki pa zmanjšali na 13,36 milijarde evrov.
Vlada je ob tem odločena postopno zmanjševati primanjkljaj, ki ga je epidemija v državni proračun navrtala lani. Leta 2022 naj bi se ta zmanjšal na 4,6 odstotka BDP, leta 2023 pa na 2,6 odstotka BDP.
Predlog obeh proračunov je vlada sprejela prejšnji teden, ko je finančni minister Andrej Šircelj povedal, da bosta bistveno več denarja namenila za investicije. Izpostavil je rast na področju zdravstva, bistveno več denarja pa bo namenjenega tudi za domove za starejše kot tudi za prilagajanje podnebnim spremembam, za znanstveno in raziskovalno dejavnost, trajnostno mobilnost in upravljanje voda.
Da vlada nima več nobene legitimnosti in bi morala odstopiti, meni tudi Matej T. Vatovec (Levica). Očital ji je, da zna vladati le še s silo in z nasiljem. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi v torek ob protestih in vrhu EU-Zahodni Balkan, ko je vlada »gostila tuje goste, lastno ljudstvo pa zaplinjala«. Opozoril je tudi, da se vlada izživlja nad različnimi institucijami in mediji, pri čemer je omenil Slovensko tiskovno agencijo.
Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je opozorila na finančno izčrpavanje STA, ki že 280 dni opravlja javno službo brez plačila vlade, čeprav ji plačilo nalagata zakon in mnenje vrhovnega sodišča. Janša po njenih besedah ne želi slišati, kar mu v opoziciji sporočajo že zelo dolgo, prav tako ne posluša ljudi, »ki niso zadovoljni s smerjo, v katero gre naša država in naša demokracija«.
Premier Janez Janša obžaluje odločitev opozicije za obstrukcijo današnje izredne seje, na kateri so se poslanci seznanili s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Razlogi, ki so jih navajali v LMŠ, SD, Levici in SAB, pa so po njegovem mnenju neprepričljivi.
Kot je dejal ob robu današnje seje, je obstrukcija po poslovniku eden od instrumentov, ki se ga opozicija lahko posluži, da pa ne ve, ali se je to že kdaj zgodilo ob predstavitvi proračuna. »Torej preden sploh slišiš okvire, proti katerim protestiraš,« je dodal. Pozive k odstopu pa je komentiral, da naj bi vlada odstopila zato, »ker imamo dobre makroekonomske podatke«. »Mislim, da gre v bistvu za isto stvar, a z drugega zornega kota,« je še dejal.
Obstrukcija je po besedah vodje poslancev LMŠ Braneta Goluboviča v demokratični družbi ena od možnosti protesta proti vladi in njenemu predsedniku, »ki krši pravni red in krni ugled Slovenije v tujini«. Kot je dejal, bodo v opoziciji bojkotirali nagovor premierja, ki po njegovih besedah že leto in pol ne spoštuje zakonodaje, epidemijo pa zlorablja za rušenje demokratičnih postulatov. »Na seji nas ne bo, z demokratičnim orodjem bomo pokazali nestrinjanje z uničevanjem naše države,«je dodal.
Tudi po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana stanja, kakršno trenutno vlada v državi, nismo imeli še nikoli. To je skrb vzbujajoče, v zadnjih dneh pa tudi zelo nevarno, je poudaril. Med ljudmi »za zastraženimi ograjami« je po njegovih besedah čutiti strah in veliko razočaranje, odgovornost za to pa v največji meri nosijo vlada in njen predsednik ter preračunljivi posamezniki in stranke, ki jo podpirajo, je poudaril Han.
Predlog proračunov za prihodnji dve leti pred poslance
Vlada je proračuna pripravljala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva po epidemiji covida 19, a bo ta še naprej zahtevala visoke stroške, predvsem za zaščitno opremo ter cepljenje in testiranje.
Za leto 2022 je državni zbor proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki povečujejo za približno štiri odstotke, na 11,47 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za dobro desetino, na 13,94 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,84 milijarde evrov, odhodki pa zmanjšali na 13,36 milijarde evrov.
Vlada je ob tem odločena postopno zmanjševati primanjkljaj, ki ga je epidemija v državni proračun navrtala lani. Leta 2022 naj bi se ta zmanjšal na 4,6 odstotka BDP, leta 2023 pa na 2,6 odstotka BDP.
Predlog obeh proračunov je vlada sprejela prejšnji teden, ko je finančni minister Andrej Šircelj povedal, da bosta bistveno več denarja namenila za investicije. Izpostavil je rast na področju zdravstva, bistveno več denarja pa bo namenjenega tudi za domove za starejše kot tudi za prilagajanje podnebnim spremembam, za znanstveno in raziskovalno dejavnost, trajnostno mobilnost in upravljanje voda.
Da vlada nima več nobene legitimnosti in bi morala odstopiti, meni tudi Matej T. Vatovec (Levica). Očital ji je, da zna vladati le še s silo in z nasiljem. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi v torek ob protestih in vrhu EU-Zahodni Balkan, ko je vlada »gostila tuje goste, lastno ljudstvo pa zaplinjala«. Opozoril je tudi, da se vlada izživlja nad različnimi institucijami in mediji, pri čemer je omenil Slovensko tiskovno agencijo.
Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je opozorila na finančno izčrpavanje STA, ki že 280 dni opravlja javno službo brez plačila vlade, čeprav ji plačilo nalagata zakon in mnenje vrhovnega sodišča. Janša po njenih besedah ne želi slišati, kar mu v opoziciji sporočajo že zelo dolgo, prav tako ne posluša ljudi, »ki niso zadovoljni s smerjo, v katero gre naša država in naša demokracija«.
Janša: Ne vem, ali se je to že kdaj zgodilo
Premier Janez Janša obžaluje odločitev opozicije za obstrukcijo današnje izredne seje, na kateri so se poslanci seznanili s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Razlogi, ki so jih navajali v LMŠ, SD, Levici in SAB, pa so po njegovem mnenju neprepričljivi.
Kot je dejal ob robu današnje seje, je obstrukcija po poslovniku eden od instrumentov, ki se ga opozicija lahko posluži, da pa ne ve, ali se je to že kdaj zgodilo ob predstavitvi proračuna. »Torej preden sploh slišiš okvire, proti katerim protestiraš,« je dodal. Pozive k odstopu pa je komentiral, da naj bi vlada odstopila zato, »ker imamo dobre makroekonomske podatke«. »Mislim, da gre v bistvu za isto stvar, a z drugega zornega kota,« je še dejal.