Janša s svojim izračunom popravil Goloba: Imamo predsednika vlade, ki ne zna ...
Kako že gre tisti stari slovenski pregovor? Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Pri volitvah poslancev v Evropski parlament (EP) to še kako velja. Zali Tomašič se je na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) prav s pomočjo preferenčnih glasov uspelo prebiti z zadnjega, devetega mesta na drugo. Glede na to, da je SDS uspelo na teh volitvah osvojiti štiri mandate za EP, je 28-letna Tomašičeva s tem postala tudi najmlajša slovenska evroposlanka.
»Obljubim, da ne bom izdala vašega zaupanja,« se je na omrežju X zahvalila svojim podpornikom. Iz vrst SDS ji bodo v Bruslju družbo delali še dosedanja evroposlanca Romana Tomc in Milan Zver ter novoizvoljeni Branko Grims.
S pomočjo preferenčnih glasov v evropsko prestolnico odhaja tudi obrambni minister Marjan Šarec (Gibanje Svoboda). Stranka ga je postavila na šesto mesto svoje liste, a v nedeljo so ga volivci nagradili in povzpel se je na drugo. Takoj za Ireno Jovevo, ki je na listi Gibanja Svoboda prejela največ preferenčnih glasov.
Največje presenečenje tokratnih evropskih volitev je zagotovo rezultat zelene stranke Vesna, saj je po 99,97 odstotka preštetih glasovih z 10,52 odstotka pristala na tretjem mestu (prvouvrščena SDS je prejela 30,56 odstotka, z 22,15 odstotka ji sledi Gibanje Svoboda). Nosilec liste Vesna Vladimir Prebilič, bolj znan kot kočevski župan, se tudi po zaslugi preferenčnih glasov torej seli v EP. In to kot prvi slovenski evropski poslanec iz vrst zelenih strank. »Tretje mesto je tisto, kar smo si potiho želeli. Mislim, da je fantastičen dosežek,« je komentiral rezultat.
Boj med levimi in desnimi
Tako kot Vesna so si en sedež v EP priborili še Socialni demokrati (7,73 odstotka) in Nova Slovenija (7,66 odstotka). Če pri slednji že od objave prvih delnih izidov ni bilo dvoma, da se bo njihov predsednik Matej Tonin prebil v EP, pa je šlo pri SD bolj na tesno. Ves čas štetja ji je za ovratnik dihala Slovenska ljudska stranka (SLS), a je na koncu zbrala premalo glasov, da bi Matjažu Nemcu iz SD preprečila nadaljnje bivanje v Bruslju. SD, NSi in SLS so si, kar se tiče glasov, dokaj blizu. Razlika med NSi in SD je le 451 glasov, med NSi in SLS 2841 glasov ter med SD in SLS 3292 glasov.
Tri največje obdržale večino
Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta (EP) – desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) – bodo tudi v novem parlamentu obdržale večino. Medtem so iz skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je postala druga najmočnejša nemška stranka v EP, sporočili, da njihov nosilec liste Maximilan Krah ne bo del delegacije te stranke v parlamentu. Bo pa še vedno evropski poslanec. Odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da po nedeljskem porazu proti skrajni desnici na evropskih volitvah razpiše predčasne parlamentarne volitve, pa po mnenju analitika z univerze v nizozemskem Groningenu Benjamina Lerutha kaže na njegovo šibkost. STA
Premier Robert Golob je, četudi si je želel kakšnega poslanca več, z rezultati volitev zadovoljen. Tudi zaradi rekordne, 41,36-odstotne volilne udeležbe. Kot je dejal, je leva sredina odstotkovno dobila več glasov kot desna, upoštevajoč glasove Vesne in drugih levo usmerjenih strank: »To je tisto, kar daje upanje za naprej, verjamem, da se bo to poznalo tudi na državnozborskih volitvah.«
S svojim izračunom na omrežju X ga je včeraj kaj hitro popravil predsednik SDS Janez Janša: »Vladne stranke proti ostali je 33:55. Če Vesno štejemo pogojno k vladnim, je to še vedno 43:45. Imamo predsednika vlade, ki ne zna prešteti hiš za poplavljene, stanovanj za mlade, evrov za Litijsko, nerazdeljenih računalnikov – in ne mandatov.«
Štirikrat ZA
Tokratne volitve v EP so minile tudi v znamenju odgovarjanja na štiri referendumska vprašanja. Po 99,98 odstotka preštetih glasov se je za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja izreklo 54,84 odstotka volivcev in za posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo 51,55 odstotka. Kar se tiče predelovanja konoplje v medicinske namene, jih je za, ob 99,92 odstotka preštetih glasov, obkrožilo 66,65 odstotka, pri uvedbi preferenčnega glasu tudi pri državnozborskih volitvah pa je bilo za 70,83 odstotka volivcev (pri 99,94 odstotka preštetih glasov).
Volilna udeležba na slovenskih evropskih volitvah rekordna. Največje presenečenje volilni rezultat stranke Vesna. Pri vseh štirih referendumih jih je bilo več za kot proti.
