PREMIER IN OPOZICIJA
Janša spregovoril o grožnjah s smrtjo
Mesec o osamosvojitvi Slovenije dejal, da tega ne bi označil za ultimativni dogodek v slovenski zgodovini.
Odpri galerijo
Nekaj dni pred 30. obletnico osamosvojitve Slovenije je RTV Slovenija predvajala pogovor voditelja Igorja Berganta s predsednikom vlade Janezom Janšo, sledil je pogovor s predsedniki nekaterih opozicijskih strank, Tanjo Fajon (SD), Alenko Bratušek (SAB), Marjanom Šarcem (LMŠ) in Luko Mesecem (Levica), ki ga je vodila Tanja Starič.
Janša je ob vprašanju voditelja, ali je (politično) bilo bolj vroče pred 30 leti, ko se je Slovenija osamosvajala od nekdanje Jugoslavije, ali danes, ocenil, da so bili pred 30 leti »bistveno bolj usodni, neponovljivi časi« kot danes. Glede kakovosti političnega dialoga pa razlik ni, meni in navedbe o politični enotnosti označuje kot slab mit. Imeli pa smo enotnost naroda, kar je bil ključen dejavnik osamosvojitve.
Vsakodnevni politični boj je lahko oster, a ko gre za nacionalne interese in ključna vprašanja, kot je bila takrat osamosvojitev ali pa je v zadnjem času boj z epidemijo, bi bilo treba stati skupaj, je poudaril. Dodal je, da »grožnje s smrtjo, ki jih danes poslušamo, smo poslušali tudi takrat. Izrekali so jih predvsem v Beogradu, v vrstah jugoslovanske armade ter v vrstah tistih, ki so bili izraziti nasprotniki slovenske osamosvojitve. Zdaj pa je to nekako postala neka folklorna govorica levega političnega pola.«
Epidemijo se je izkoriščalo za rušenje vlade, je Janša na kratko hotel končati debato o tem, ali bi morala vlada bolje komunicirati o epidemioloških ukrepih med epidemijo covida 19. »Pokažite mi en epidemiološki ukrep, s katerim si je vlada utrdila oblast,« je izzval voditelja, ko je ta dejal, da številni situacijo vidijo ravno obratno.
Šarec je priznal, da bi morda res morali narediti lustracijo, »kajti nekateri, ki so se spremenili iz komunistov v demokrate, so tudi imeli škarje in platno v rokah«, zato smo morda tam, kjer smo. Napovedal je, da se bo udeležil državne proslave le v državnem zboru, neudeležba na preostalem delu državne proslave pa da bo njegovo politično stališče. Dokler v državni ni vse v redu in bodo proslavo varovali kordoni policije, taka proslava zagotovo ni ljudska, je dejal.
Fajonova je primerjala fotografiji izpred 30 let ob razglasitvi neodvisnosti in lani ter napovedala, da bo odvisno od tega, kaj se bo dogajalo te dni, ali se bo udeležila proslave, saj je domovina ena sama. Mesec je napovedal, da se bo udeležil protesta. O osamosvojitvi države pa je dejal, da tega ne bi označil »za ultimativni dogodek v slovenski zgodovini. 9. maj 1945, zmaga nad nacizmom in fašizmom ni nepomemben,« je dejal. Koordinator Levice je o Janši dejal, da je govoril zelo umirjeno, da se je očitno naučil, da je pomembno, kako govori, in ne, kaj govori.
Bratuškova je poudarila, da bo proslava proslava države in ne te vlade, zato da na njej bo. Opozorila je, da nas po koronakrizi zagotovo čaka finančna kriza ter da velika proračunska luknja ni zdrava.
Fajonova je ocenila, da je opozicija doslej uspešno delovala in upa, da bo zamenjava predsednika Desusa prinesla nove spremembe na političnem parketu.
Tej vladi ni pomoči, je Šarec odgovoril na vprašanje, ali bi bila opozicija pripravljena pomagati pri prepričevanju ljudi, naj se cepijo proti covidu 19.
Janša je ob vprašanju voditelja, ali je (politično) bilo bolj vroče pred 30 leti, ko se je Slovenija osamosvajala od nekdanje Jugoslavije, ali danes, ocenil, da so bili pred 30 leti »bistveno bolj usodni, neponovljivi časi« kot danes. Glede kakovosti političnega dialoga pa razlik ni, meni in navedbe o politični enotnosti označuje kot slab mit. Imeli pa smo enotnost naroda, kar je bil ključen dejavnik osamosvojitve.
Vsakodnevni politični boj je lahko oster, a ko gre za nacionalne interese in ključna vprašanja, kot je bila takrat osamosvojitev ali pa je v zadnjem času boj z epidemijo, bi bilo treba stati skupaj, je poudaril. Dodal je, da »grožnje s smrtjo, ki jih danes poslušamo, smo poslušali tudi takrat. Izrekali so jih predvsem v Beogradu, v vrstah jugoslovanske armade ter v vrstah tistih, ki so bili izraziti nasprotniki slovenske osamosvojitve. Zdaj pa je to nekako postala neka folklorna govorica levega političnega pola.«
Epidemijo se je izkoriščalo za rušenje vlade, je Janša na kratko hotel končati debato o tem, ali bi morala vlada bolje komunicirati o epidemioloških ukrepih med epidemijo covida 19. »Pokažite mi en epidemiološki ukrep, s katerim si je vlada utrdila oblast,« je izzval voditelja, ko je ta dejal, da številni situacijo vidijo ravno obratno.
Šarec: Morda bi res morali imeti lustracijo
Šarec je priznal, da bi morda res morali narediti lustracijo, »kajti nekateri, ki so se spremenili iz komunistov v demokrate, so tudi imeli škarje in platno v rokah«, zato smo morda tam, kjer smo. Napovedal je, da se bo udeležil državne proslave le v državnem zboru, neudeležba na preostalem delu državne proslave pa da bo njegovo politično stališče. Dokler v državni ni vse v redu in bodo proslavo varovali kordoni policije, taka proslava zagotovo ni ljudska, je dejal.
Mesec bo na protestih
Fajonova je primerjala fotografiji izpred 30 let ob razglasitvi neodvisnosti in lani ter napovedala, da bo odvisno od tega, kaj se bo dogajalo te dni, ali se bo udeležila proslave, saj je domovina ena sama. Mesec je napovedal, da se bo udeležil protesta. O osamosvojitvi države pa je dejal, da tega ne bi označil »za ultimativni dogodek v slovenski zgodovini. 9. maj 1945, zmaga nad nacizmom in fašizmom ni nepomemben,« je dejal. Koordinator Levice je o Janši dejal, da je govoril zelo umirjeno, da se je očitno naučil, da je pomembno, kako govori, in ne, kaj govori.
Bratuškova je poudarila, da bo proslava proslava države in ne te vlade, zato da na njej bo. Opozorila je, da nas po koronakrizi zagotovo čaka finančna kriza ter da velika proračunska luknja ni zdrava.
Fajonova je ocenila, da je opozicija doslej uspešno delovala in upa, da bo zamenjava predsednika Desusa prinesla nove spremembe na političnem parketu.
Tej vladi ni pomoči, je Šarec odgovoril na vprašanje, ali bi bila opozicija pripravljena pomagati pri prepričevanju ljudi, naj se cepijo proti covidu 19.