EVROPSKI PARLAMENT
Janša evroposlancem: Zadnji novinar, ki je bil v Sloveniji zaprt, stoji pred vami (VIDEO)
Janez Janša je v Strasbourgu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja.
Odpri galerijo
Janez Janša v Evropskem parlamentu. FOTO: posnetek zaslona
Premier Janez Janša je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavljal prednostne naloge šestmesečnega slovenskega predsedovanja Svetu EU. Spregovorila je tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, zdaj pa imajo besedo tudi poslanci. Medtem ko je Janšo evropska desnica hvalila, je bil z leve deležen ostrih kritik in dvomov, da bo slovenski predsednik vlade kos izzivom, ki jih prinaša slovensko predsedovanje v Svetu EU.
Malik Azmani iz stranke Renew Europe je bil še posebej oster, saj je dejal, da je slovenski premier z besedami ustrezno predstavil prioritete, a tega ne kaže v dejanjih. »Nehajte nadlegovati novinarje in sodnike,« je dejal in Janši očital, da vodi provokativno politiko. »Najti boste morali pot iz teme v svetlobo,« je dodal.
Do Janše je bila kritična tudi Tanja Fajon. »V Evropski uniji in v tej stavbi je Slovenija pisala uspešne zgodbe 17 let. Evropski poslanci iz Slovenije smo promovirali zgledne slovenske projekte in prodorne slovenske ljudi. S ponosom. Danes bi v tej dvorani želela čutiti enak ponos. Pa je kritik na račun moje države vsak dan več,« je med drugim dejala.
Vrednote, ki so zapisane v Lizbonski pogodbi, so po besedah Janše tudi slovenske vrednote. Odgovoril je tudi na izrečene dvome o svobodi medijev. »Oprostite, zadnji novinar, ki je bil v Sloveniji zaprt zaradi pisanja, stoji pred vami. Mediji v Sloveniji so svobodni. Gre za prenašanje političnih zdrah iz domačega parlamenta v Evropski parlament,« je dejal.
»Želimo Evropo, ki bo pomirjena s seboj in soseščino,« je uvodoma povedal Janša, ki ocenjuje, da je Evropa danes drugačna, zato je drugačno tudi predsedovanje. »Upamo, da bo v teh šestih mesecih prišel čas, ko EU spet začne delovati dolgoročno in strateško,« je dejal.
»Finančna kriza, migrantska kriza, okupacija Krima in kreacija zamrznjenih konfliktov v naši vzhodni soseščini, brexit, pandemija koronavirusa,« je naštel krize, na katere so se morale države v preteklosti odzvati. Pri tem je poudaril, da lahko pri uspešnem reševanju kriz nastopimo le skupaj: »Odporna Evropska unija je nekaj, kar je prioriteta, ne glede na to, kdo vodi Svet EU«.
Med prioritetami je izpostavil boj proti covidu 19. »Če želimo biti optimistični glede prihodnosti, moramo zagotoviti, da se večina državljanov cepi. Ključno vprašanje pa je, kako naj jih prepričamo, da vsak, ki se cepi, prispeva k normalnemu življenju. Virus namreč ne pozna meja.«
Večkrat je poudaril, da je treba napore usmerjati tudi v kibernetsko varnost in da je pri digitalizaciji treba biti pozoren na varovanje osebnih podatkov, pri čemer bi Evropska unija lahko imela vodilno vlogo po digitalnih standardih.
Tudi ko gre za zeleno agendo meni, da EU sam ne more doseči ciljev. Prav tako pa moramo po njegovem na tem področju poskrbeti, da določene države ne bodo plačale previsoke cene tranzicije.
Med prioritetami so tudi varstvo človekovih pravic, med njimi pravica do svobode izražanja, boj z lažnimi novicami, »še posebej, ko gre za medijske monopole, ki so prisotni v EU,« je poudaril.
Omenil je tudi pomembnost spoštovanja vladavine prava. »Neodvisen sodni sistem mora odločati, kaj je prav in kaj ne, ne politika.«
Odprta ostajajo tudi vprašanja, kot so nezakonite migracije, slabi demografski trendi, majhna volilna udeležba, vprašanja evropske demokracije, strateške zunanje evropske teme, odnosi med EU in Turčijo, kako krepiti odnose z Indijo, odnos do kitajske trgovine ... je našteval Janša. Po njegovem pa je tudi čas, da EU na globalni ravni začne delovati bolj strateško, pri tem je izpostavil zahodni Balkan, širitev EU. »Ni smiselno, da Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško držimo v čakalnici pri širjenju schengenskega območja.«
Bruseljski medij Politico.eu je zjutraj, pred nastopom Janše v parlamentu, poročal, da naj bi Janšo z protestniško akcijo v parlamentu pričakala slovenska protestnika Jaša Jenull in Tea Jarc. To se potem ni zgodilo, protestnika pa sta mu svoje sporočilo pustila pri stavbi Evropskega parlamenta.
Pred začetkom razprave je evropski poslanec Zelenih Daniel Freund skupaj s slovenskima aktivistoma Jenullom in Jarčevo pripravil protestno akcijo, saj si želijo dati glas tistim, ki jih po njihovo »Janša napada«, oziroma priložnost slovenski civilni družbi, da pove svojo plat zgodbe. Pri Evropskem parlamentu so položili stopinje kot enega od simbolov slovenskih protestov.
V štirih političnih skupinah od sedmih – zeleni, socialni demokrati, liberalci in levica – so pred srečanjem napovedali ostre kritike, zlasti zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, Janševega odnosa do medijev in njegove podpore Madžarski v razpravi o spornem zakonu, ki po oceni Evropske komisije diskriminira osebe LGBTIQ.
Malik Azmani iz stranke Renew Europe je bil še posebej oster, saj je dejal, da je slovenski premier z besedami ustrezno predstavil prioritete, a tega ne kaže v dejanjih. »Nehajte nadlegovati novinarje in sodnike,« je dejal in Janši očital, da vodi provokativno politiko. »Najti boste morali pot iz teme v svetlobo,« je dodal.
Do Janše je bila kritična tudi Tanja Fajon. »V Evropski uniji in v tej stavbi je Slovenija pisala uspešne zgodbe 17 let. Evropski poslanci iz Slovenije smo promovirali zgledne slovenske projekte in prodorne slovenske ljudi. S ponosom. Danes bi v tej dvorani želela čutiti enak ponos. Pa je kritik na račun moje države vsak dan več,« je med drugim dejala.
Vrednote, ki so zapisane v Lizbonski pogodbi, so po besedah Janše tudi slovenske vrednote. Odgovoril je tudi na izrečene dvome o svobodi medijev. »Oprostite, zadnji novinar, ki je bil v Sloveniji zaprt zaradi pisanja, stoji pred vami. Mediji v Sloveniji so svobodni. Gre za prenašanje političnih zdrah iz domačega parlamenta v Evropski parlament,« je dejal.
Janša predstavil prednostne naloge
»Želimo Evropo, ki bo pomirjena s seboj in soseščino,« je uvodoma povedal Janša, ki ocenjuje, da je Evropa danes drugačna, zato je drugačno tudi predsedovanje. »Upamo, da bo v teh šestih mesecih prišel čas, ko EU spet začne delovati dolgoročno in strateško,« je dejal.
»Finančna kriza, migrantska kriza, okupacija Krima in kreacija zamrznjenih konfliktov v naši vzhodni soseščini, brexit, pandemija koronavirusa,« je naštel krize, na katere so se morale države v preteklosti odzvati. Pri tem je poudaril, da lahko pri uspešnem reševanju kriz nastopimo le skupaj: »Odporna Evropska unija je nekaj, kar je prioriteta, ne glede na to, kdo vodi Svet EU«.
Med prioritetami je izpostavil boj proti covidu 19. »Če želimo biti optimistični glede prihodnosti, moramo zagotoviti, da se večina državljanov cepi. Ključno vprašanje pa je, kako naj jih prepričamo, da vsak, ki se cepi, prispeva k normalnemu življenju. Virus namreč ne pozna meja.«
Večkrat je poudaril, da je treba napore usmerjati tudi v kibernetsko varnost in da je pri digitalizaciji treba biti pozoren na varovanje osebnih podatkov, pri čemer bi Evropska unija lahko imela vodilno vlogo po digitalnih standardih.
Tudi ko gre za zeleno agendo meni, da EU sam ne more doseči ciljev. Prav tako pa moramo po njegovem na tem področju poskrbeti, da določene države ne bodo plačale previsoke cene tranzicije.
Med prioritetami so tudi varstvo človekovih pravic, med njimi pravica do svobode izražanja, boj z lažnimi novicami, »še posebej, ko gre za medijske monopole, ki so prisotni v EU,« je poudaril.
Omenil je tudi pomembnost spoštovanja vladavine prava. »Neodvisen sodni sistem mora odločati, kaj je prav in kaj ne, ne politika.«
Odprta ostajajo tudi vprašanja, kot so nezakonite migracije, slabi demografski trendi, majhna volilna udeležba, vprašanja evropske demokracije, strateške zunanje evropske teme, odnosi med EU in Turčijo, kako krepiti odnose z Indijo, odnos do kitajske trgovine ... je našteval Janša. Po njegovem pa je tudi čas, da EU na globalni ravni začne delovati bolj strateško, pri tem je izpostavil zahodni Balkan, širitev EU. »Ni smiselno, da Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško držimo v čakalnici pri širjenju schengenskega območja.«
Napovedan manjši protest
Bruseljski medij Politico.eu je zjutraj, pred nastopom Janše v parlamentu, poročal, da naj bi Janšo z protestniško akcijo v parlamentu pričakala slovenska protestnika Jaša Jenull in Tea Jarc. To se potem ni zgodilo, protestnika pa sta mu svoje sporočilo pustila pri stavbi Evropskega parlamenta.
Pred začetkom razprave je evropski poslanec Zelenih Daniel Freund skupaj s slovenskima aktivistoma Jenullom in Jarčevo pripravil protestno akcijo, saj si želijo dati glas tistim, ki jih po njihovo »Janša napada«, oziroma priložnost slovenski civilni družbi, da pove svojo plat zgodbe. Pri Evropskem parlamentu so položili stopinje kot enega od simbolov slovenskih protestov.
V štirih političnih skupinah od sedmih – zeleni, socialni demokrati, liberalci in levica – so pred srečanjem napovedali ostre kritike, zlasti zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, Janševega odnosa do medijev in njegove podpore Madžarski v razpravi o spornem zakonu, ki po oceni Evropske komisije diskriminira osebe LGBTIQ.
Janša se je pred zasedanjem srečal s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem, ob robu pa tudi z evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marijo Gabriel ter z vodjema političnih skupin EPP in Renew, Manfredom Webrom in Dacianom Ciolosom.
Drevi bo v strasbourški sinagogi prejel nagrado francoske judovske skupnosti v zahvalo za izkazano prijateljstvo do judovske skupnosti in Izraela, so sporočili iz premierjevega kabineta.
Drevi bo v strasbourški sinagogi prejel nagrado francoske judovske skupnosti v zahvalo za izkazano prijateljstvo do judovske skupnosti in Izraela, so sporočili iz premierjevega kabineta.
