Japonsko božanstvo nosilo ducat krepkih mož

Na muzejski ploščadi sredi Ljubljane so uspešno izpeljali dan Japonske. Obiskovalci so si pred dnevi z veseljem ogledali, kaj pri nas ponuja dežela vzhajajočega sonca. Ta je sicer zelo daleč, toda s Slovenijo je močno povezana. Letošnji dan Japonske, ki sta ga pripravila Genki center in Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji, je na enem mestu združil več kot 250 sodelujočih iz 80 društev, organizacij, skupin in podjetij, ki se na slovenskih tleh ukvarjajo z Japonsko.

Začetki prireditve segajo v leto 2012, ko je bil organiziran prvi japonski dan. Prva leta je prireditev potekala na Zbiljskem jezeru, nato pa so jo preselili v središče Ljubljane, najprej na Gospodarsko razstavišče, nato so jo v sodelovanju z Narodnim muzejem in Slovenskim etnografskim muzejem začeli prirejati na muzejski ploščadi na Metelkovi.

Letošnji dan Japonske je bil še posebno slovesen, saj smo lahko občudovali pravo japonsko prenosno svetišče Omikoši iz templja Kasuga Džindža v kraju Hongodai v Jokohami, kjer so ga mnogo let uporabljali na festivalih. V notranjosti je japonsko božanstvo, hkrati pa je simbol sreče, dobre letine in rodnosti dežele vzhajajočega sonca. Japonska skupina strokovnjakov za mikoši je v sodelovanju z japonološkim društvom Ikkyu in okoli 80 pomagači oltar kljub dežju ceremonialno nosila s prizorišča prireditve do Prešernovega trga in nazaj. Teža 1,7 m dolgega prenosnega svetišča je okoli 300 kg, za prenos pa potrebuje okoli 10 do 12 nosačev v spremstvu japonskega bobna taiko in flavte. Še pred tem so na glavnem odru pokazali obred zahvale, pri katerem so bile v ospredju razne dobrote, med drugim sadje in zelenjava, domača salama in potica ter kozarca z belim in rdečim vinom.

Japonci so ponosni na svojo kulinariko, tako da so obiskovalci lahko preizkusili nekatere najznačilnejše jedi, med katerimi je med Slovenci najbolj znan suši. Med drugim so lahko spoznali ustvarjalce tradicionalnih ajdovih soba rezancev todoroki soba group. V kotičku pri etnografskem muzeju smo lahko videli mojstrsko pripravo izdelovanja te japonske jedi.

V deževnem japonskem dnevu so mnogi z veseljem poskusili še znameniti in priljubljeni suši. Za to so poskrbeli v japonski restavraciji Moysushi. »Suši je znana japonska ribja posebnost v velikosti grižljaja,« so povedali. »Japonci ga jedo z jedilnimi paličicami, s katerimi hrano pomakajo v različne omake in nosijo v usta. To so pravzaprav grižljaji iz riža in drugih sestavin. Nikakor to niso le surove ribe z rižem, kakor pogosto zmotno mislijo zahodnjaki, ampak je sestavin več, ribe pa so lahko surove, lahko pa tudi kuhane. Pomembno je, da so vse sestavine sveže, še posebno tiste, ki jih jemo surove. Suši je lahko različnih oblik in prav po tem ga razlikujemo.« Obiskovalci so se sladkali s slaščicami iz Gaie, ki je ponudila zanimive sladkarije z nam neznanimi imeni dango, jokan, moči in ičigo daifuku ter druge.

V kuhinji ne gre brez dobrega noža. Tega se zavedajo v podjetju Oster rob, pri katerem je zagotovo največji strokovnjak Luka Grmovšek. »Predstavili smo japonske kuhinjske in žepne nože,« so povedali na njihovi stojnici. »Ali poznate higonokami? To najbolj znan japonski žepni nož, simbol japonske nožarske obrti, katerega oblika temelji na katani. To ni naključje, saj je izdelava tega noža globoko vpeta v samurajsko tradicijo. Prvič se je namreč pojavil leta 1896 kot odgovor na reforme v 19. stoletju. Z reformami so prepovedali izdelavo orožja, tako da so kovači začeli izdelovati nože, med drugim male žepne higonokamije.«
Občudovali smo še bonsaje. Z njimi se ukvarja Nik Rozman, ki je tudi predsednik Slovenskega bonsaj kluba. Nekaj primerkov je razstavil na svoji stojnici, med drugim miniaturni brin, hkrati pa je odgovarjal na vprašanja radovednih obiskovalcev. »Mnogi bi radi sami vzgojili svoj bonsaj, vendar postopki niso tako enostavni. Eno smreko sem vzgajal osem let, po mojem mnenju pa je stara približno 40 let,« je povedal navdušeni ljubitelj bonsajev.

Oči ljubiteljev športa bodo v prihodnjem letu usmerjene prav v deželo vzhajajočega sonca, kajti približujejo se olimpijske igre v Tokiu leta 2020 in v tem duhu so letos gostili Olimpijski komite Slovenije in Paralimpijski komite. V pripravah na olimpijske igre so priredili olimpijski kotiček, kjer so se obiskovalci lahko preizkusili v svojih olimpijskih sposobnostih. Japonci so izvrstni športniki, predvsem pa ljubitelji borilnih veščin, ki jih negujemo tudi pri nas. Na japonskem dnevu so predstavili najbolj znane japonske borilne veščine, kot so kendo, judo, kjudo, karate, nanbudo in ninjutsu, ter pripravili delavnice in demonstracije tistih, ki se s temi borilnimi veščinami aktivno ukvarjajo.

Poskrbeli so tudi za najmlajše, in ti so uživali v predstavah gledališča kamišibaj. »Izhaja iz japonskega pripovedništva iz 12. stoletja, ko so menihi pripovedovali zgodbe večinoma nepismenemu prebivalstvu,« smo izvedeli v društvu Kamišibaj Slovenije. »Razvil in razširil se je v 30. letih prejšnjega stoletja. Japonska je takrat doživljala finančni zlom. Mnogo Japoncev je obubožalo in prisiljeni so bili iskati nove načine zaslužka. Kamišibaj je umetnikom in pripovedovalcem dajal kruh.«