OKRASITEV
Jaslice celo v škatlici vžigalic
Največje so iz srobota, najbolj simbolične iz lesenega kuhinjskega pribora. V Gradežu pri Turjaku živi 180 duš, vas pa so okrasili s 130 jaslicami.
Odpri galerijo
Zoretove jaslice, simbol suhe robe
FOTO: Milan Glavonjić
Lani je Društvo za ohranjanje dediščine Gradež od sredine decembra do 2. januarja na terasasti planoti v vasi, ki šteje 180 duš, postavilo v skednjih, točilnici, izbi, hlevu, svinjaku, v votlinah na drevju, na dvoriščih, kapelah, na posebnih stojalih in še kje natanko 385 različnih jaslic; veliko je bilo prinesenih iz drugih krajev Slovenije in tudi tujine.
Žal letošnje razstave zaradi znanih okoliščin ne bo, je pa vas okrašena s 130 prav lepo upodobljenimi jaslicami domačinov, ki ponazarjajo motive odrešenikovega rojstva. Vse so zunaj. Če kje, je ravno na Gradežu poudarjeno njihov teološko sporočilo, da se je Bog učlovečil zato, da bi si približal človeka in stvarstvo oziroma jima prišel naproti.
Največje, v naravni velikosti, z božjo družino pod palmami, Jožef in devica Marija sta nekoliko »posodobljena« z maskami na obrazu, so narejene iz srobota, stojijo nasproti stare sušilnice sadja, pred njenim vhodom pa jaslice iz leta 2004 spominjajo na zametek vsakoletnih razstav.
»Takratni člani društva, ki jih je bilo manj kot danes, ko nas je več kot devetdeset, so v sušilnici organizirali silvestrsko zabavo, jaslice pa so zaradi stiske postavili pred vhodna vrata. Beseda je dala besedo, nekdo je dal pobudo, da naslednje leto pripravimo večjo razstavo kar po vasi. In se je prijelo, na ogled smo jih namreč postavili trinajst, 25 jih je bilo drugo leto, 50 tretje, četrto pa že čez sto, do lanskih 385,« je na prehojeno pot še kako ponosen predsednik Društva za ohranjanje dediščine Gradež Lojze Senčar. Ob vodenih ogledih so se ljudje, lani so jih našteli več kot štiri tisoč, zgrinjali z vseh strani.
Makete vseh cerkva škocjanske fare redke mimoidoče nagovarjajo izpod manjšega kozolca, ob vstopu v vas. Lučaj stran sta pod strehico drug ob drugem stisnjena božja mati in njen mož; te jaslice so narejene iz lesenega kuhinjskega pribora in poudarjajo suhorobarsko tradicijo teh krajev, nekoliko dalje pred vhodnimi vrati starejše hiše so lične jaslice iz koruznih storžev in kostanja.
Višje stoječi Zabukovčev kozolec, ki je muzej starega kmečkega orodja, ponuja vrsto jaslic različnih velikosti in materialov (glina, storži, vdolbene v lesu), pri eni hiši je gospodar božični čas in Sveto družino pričaral z bučami, položenimi na strešno kritino, naslednje s sporočilnostjo nagovarjajo iz kamnite uvale in v nekdanjemu hlevu, ob svinjaku. In tako naprej. Bolj ko se cesta, ob kateri so zložene hiše – večina je že obnovljenih –, dviguje od sušilnice sadja, ki letos ni obratovala, nam raznolike jaslice odkrivajo Božji sestop v ustvarjeni svet. Najsi gre za največje med vsemi (pod palmami) ali najmanjše v lupinah in škatlici vžigalic. »Takšne nameravamo že prihodnje leto na ogled postaviti v tipske hlevčke; prvi z jaslicami iz gline že stoji blizu kapelice v zgornjem delu vasi,« jih pokaže Senčar.
Ne le on, tudi sleherni znanec bo povedal, da je motor povezovanja božične ikonografije vsa leta dolgoletni predsednik tamkajšnjega društva Marko Šavli. »Jakobova družina je vrsti prejšnjih dodala še nekaj novih jaslic, ki pa zaradi covida-19 tudi ne bodo za množičen ogled. A ima tudi tako čas v pričakovanju rojstva odrešenika svoje sporočilo: preživimo ga v miru, v krogu svoje družine in najbližjih,« si želi Šavli, ki ga je na Gradež iz Šentruperta na Dolenjskem poslal »sam bog«, o zetu vselej pove tašča Gabrijela. Sicer pa pri Jakobovih v enodružinski hiši živijo štiri družine in štiri generacije, kar je sicer redek primer: dve Jakobovi, Šavli in Oven.
Ravno jaslice poudarjajo tihožitje družinskega sobivanja v božičnem času. »Vse bomo posneli in predvajali na družabnih omrežjih. Upajmo, da bomo prihodnje leto lahko iz osame stopili drug do drugega in kot včasih aprila pripravili prvi družabni dogodek na Gradežu Pozdrav pomladi,« se nadeja Lojze Senčar.
Na hišnem oknu
Žal letošnje razstave zaradi znanih okoliščin ne bo, je pa vas okrašena s 130 prav lepo upodobljenimi jaslicami domačinov, ki ponazarjajo motive odrešenikovega rojstva. Vse so zunaj. Če kje, je ravno na Gradežu poudarjeno njihov teološko sporočilo, da se je Bog učlovečil zato, da bi si približal človeka in stvarstvo oziroma jima prišel naproti.
Vodeni ogledi
Največje, v naravni velikosti, z božjo družino pod palmami, Jožef in devica Marija sta nekoliko »posodobljena« z maskami na obrazu, so narejene iz srobota, stojijo nasproti stare sušilnice sadja, pred njenim vhodom pa jaslice iz leta 2004 spominjajo na zametek vsakoletnih razstav.
Tipski nadstrešek
»Takratni člani društva, ki jih je bilo manj kot danes, ko nas je več kot devetdeset, so v sušilnici organizirali silvestrsko zabavo, jaslice pa so zaradi stiske postavili pred vhodna vrata. Beseda je dala besedo, nekdo je dal pobudo, da naslednje leto pripravimo večjo razstavo kar po vasi. In se je prijelo, na ogled smo jih namreč postavili trinajst, 25 jih je bilo drugo leto, 50 tretje, četrto pa že čez sto, do lanskih 385,« je na prehojeno pot še kako ponosen predsednik Društva za ohranjanje dediščine Gradež Lojze Senčar. Ob vodenih ogledih so se ljudje, lani so jih našteli več kot štiri tisoč, zgrinjali z vseh strani.
Upajo na Pozdrav pomladi
Makete vseh cerkva škocjanske fare redke mimoidoče nagovarjajo izpod manjšega kozolca, ob vstopu v vas. Lučaj stran sta pod strehico drug ob drugem stisnjena božja mati in njen mož; te jaslice so narejene iz lesenega kuhinjskega pribora in poudarjajo suhorobarsko tradicijo teh krajev, nekoliko dalje pred vhodnimi vrati starejše hiše so lične jaslice iz koruznih storžev in kostanja.
»Jaslice bomo posneli in jih predvajali na družabnih omrežjih.
Višje stoječi Zabukovčev kozolec, ki je muzej starega kmečkega orodja, ponuja vrsto jaslic različnih velikosti in materialov (glina, storži, vdolbene v lesu), pri eni hiši je gospodar božični čas in Sveto družino pričaral z bučami, položenimi na strešno kritino, naslednje s sporočilnostjo nagovarjajo iz kamnite uvale in v nekdanjemu hlevu, ob svinjaku. In tako naprej. Bolj ko se cesta, ob kateri so zložene hiše – večina je že obnovljenih –, dviguje od sušilnice sadja, ki letos ni obratovala, nam raznolike jaslice odkrivajo Božji sestop v ustvarjeni svet. Najsi gre za največje med vsemi (pod palmami) ali najmanjše v lupinah in škatlici vžigalic. »Takšne nameravamo že prihodnje leto na ogled postaviti v tipske hlevčke; prvi z jaslicami iz gline že stoji blizu kapelice v zgornjem delu vasi,« jih pokaže Senčar.
385
jaslic je bilo na ogled lani, ko še ni bilo korone.
jaslic je bilo na ogled lani, ko še ni bilo korone.
Ne le on, tudi sleherni znanec bo povedal, da je motor povezovanja božične ikonografije vsa leta dolgoletni predsednik tamkajšnjega društva Marko Šavli. »Jakobova družina je vrsti prejšnjih dodala še nekaj novih jaslic, ki pa zaradi covida-19 tudi ne bodo za množičen ogled. A ima tudi tako čas v pričakovanju rojstva odrešenika svoje sporočilo: preživimo ga v miru, v krogu svoje družine in najbližjih,« si želi Šavli, ki ga je na Gradež iz Šentruperta na Dolenjskem poslal »sam bog«, o zetu vselej pove tašča Gabrijela. Sicer pa pri Jakobovih v enodružinski hiši živijo štiri družine in štiri generacije, kar je sicer redek primer: dve Jakobovi, Šavli in Oven.
Ravno jaslice poudarjajo tihožitje družinskega sobivanja v božičnem času. »Vse bomo posneli in predvajali na družabnih omrežjih. Upajmo, da bomo prihodnje leto lahko iz osame stopili drug do drugega in kot včasih aprila pripravili prvi družabni dogodek na Gradežu Pozdrav pomladi,« se nadeja Lojze Senčar.
