Jasno sporočilo s sejma Agra: »Slovenija je odlagališče za tujo zelenjavo in sadje«
Na slovenskem trgu je poleti od 35 do 40 odstotkov slovenske zelenjave, v preostanku leta pa je Slovenija popolnoma odvisna od uvoza sadja in zelenjave. Po besedah predsednika slovenskega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih Draga Belca, ki je na sejmu Agra sodeloval na zelenjadarskem posvetu, smo »odlagališče za tuje pridelke«.
Niti s paradižnikom in solato
Belec je sicer opozoril, da je podatek o natančnem deležu slovenske zelenjave na trgu neznanka, a po njegovih besedah se niti s paradižnikom in solato ne uspemo približati 50 odstotkom domače zelenjave na trgu. Izvoza slovenske zelenjave praktično ni, je pa država po Belčevih besedah že dolga leta odlagališče za zelenjavo iz tujine.
Glavni izvor težav je po njegovem mnenju v tem, da nimamo organizacij pridelovalcev, prav tako ni kolektivnih slovenskih blagovnih znamk. Zato je velika večina pridelkov generičnih, pa čeprav so domači, meni Belec.
Rešitev vidi v povezovanju, v zagotavljanju prepoznavnosti in v vedno višji kakovosti. Belec ocenjuje tudi, da je Slovenija popolnoma zaspala v izboru sort: »Še tistih nekaj kapacitet genetike in pa kadri, ki smo jih imeli, smo prodali tujcem in stvari so verjetno za vedno izgubljene.«
Težave po njegovem mnenju izvirajo tudi iz izobraževalnega sistema, ki da je odtujen od realnih potreb. Zato so mladi po koncu izobraževanje težko zaposljivi in se morajo ponovno priučevati nekih drugih, v realnosti potrebnih veščin.
Vsi izzivi so rešljivi
Želi si, da bi perspektiva razvoja v Sloveniji po letu 2027 vključila tudi zelenjadarstvo in spremembo izobraževalnih sistemov ter da bi v naslednjem večletnem finančnem obdobju EU premogli toliko sposobnosti sodelovanja in medsebojnega poslušanja, da bodo politike dejansko usmerjene v reševanje neposrednih izzivov realnega gospodarstva.
