RAZKRIVAMO
Javno razkrita imena Slovencev, ki so podpisali »predporočno pogodbo«
Javnost lahko spremlja, kdo je podpisal pogodbo o delitvi premoženja v primeru razveze.
Odpri galerijo
Komu koristi javnost podatka? FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA – V Sloveniji se več kot tretjina zakonskih zvez konča z razvezo. Mnoge ločitve se po sodiščih vlečejo več let. Da bi si morda kakšno muko prihranili v tem že tako stresnem obdobju, je aprila letos začel veljati člen v družinskem zakoniku, ki določa pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo je mogoče skleniti že pred poroko ali kasneje.
Pregovorno se je je prijel izraz »predporočna pogodba«, čeprav jo je mogoče skleniti tudi v času trajanja zakona. Skleneta jo lahko zakonca, torej bodoča ali že poročena, zunajzakonska ali istospolna partnerja, kjer se dogovorita, kako bosta v primeru razveze delila premoženje.
93. člen zakona družinskega zakonika je začel veljati aprila letos. Kot kažejo javni podatki, je med Slovenci zanj nekaj zanimanja. Podatki, koliko parov je podpisalo pogodbo, so namreč javno dostopni. Za nameček so pod številkami razkrita tudi imena in priimki parov, ki so pogodbo pri notarju podpisali. Javno dostopen seznam si lahko ogledate tukaj.
Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je sicer računalniško vodena zbirka podatkov, ki jo vodi Notarska zbornica Slovenije.
Ali zakonodajalec, ki je v 93. členu določil, da so podatki iz te pogodbe javni, posegel v varovanje osebnih podatkov, smo vprašali informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, ki je za Slovenske novice dejala, da sama zakonitost obdelave ni sporna, je pa vprašanje o utemeljenosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pretehtalo, da je razkritje osebnih podatkov smiselno.
Pregovorno se je je prijel izraz »predporočna pogodba«, čeprav jo je mogoče skleniti tudi v času trajanja zakona. Skleneta jo lahko zakonca, torej bodoča ali že poročena, zunajzakonska ali istospolna partnerja, kjer se dogovorita, kako bosta v primeru razveze delila premoženje.
93. člen zakona družinskega zakonika je začel veljati aprila letos. Kot kažejo javni podatki, je med Slovenci zanj nekaj zanimanja. Podatki, koliko parov je podpisalo pogodbo, so namreč javno dostopni. Za nameček so pod številkami razkrita tudi imena in priimki parov, ki so pogodbo pri notarju podpisali. Javno dostopen seznam si lahko ogledate tukaj.
Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je sicer računalniško vodena zbirka podatkov, ki jo vodi Notarska zbornica Slovenije.
Ali zakonodajalec, ki je v 93. členu določil, da so podatki iz te pogodbe javni, posegel v varovanje osebnih podatkov, smo vprašali informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, ki je za Slovenske novice dejala, da sama zakonitost obdelave ni sporna, je pa vprašanje o utemeljenosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pretehtalo, da je razkritje osebnih podatkov smiselno.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik:
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov sicer obstaja in torej sama zakonitost obdelave ni sporna, je pa vprašanje o utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev vsekakor na mestu. Resorno ministrstvo kot predlagatelj zakona, posledično pa tudi sam zakonodajalec, sta morala opraviti natančno tehtanje utemeljenosti in sorazmernosti posega v zasebnost zakoncev, saj iz javne objave tako izhajajo njuno ime, priimek in prebivališče, pa tudi dejstvo sklenjene zakonske zveze in sklenjene pogodbe o ureditvi njunih medsebojnih premoženjskih razmerij, ne pa tudi sama vsebina sporazuma. Sama vsebina sporazuma sicer ni javno dostopna, po določbi 1. odstavka 93. člena pa se podatki iz 91. člena zbirajo in uporabljajo za izkazovanje obstoja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Če je bil smisel te javne objave varstvo tretjih posameznikov, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, se obenem še toliko bolj utemeljeno postavlja vprašanje smiselnosti in utemeljenosti tega posega v zasebnost zakoncev, ker 3. odst. tega istega člena določa, da sama javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Zaradi varnosti pravnega prometa bi zato bilo smiselneje, da bi bila nivojska dostopnost do določenih relevantnih podatkov npr. glede statusa konkretne nepremičnine, na voljo tistim posameznikom, ki stopajo v pravno-poslovne odnose z zakoncema, ne pa splošna javna objava dejstva sklenjene zakonske zveze in samega obstoja te pogodbe.
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov sicer obstaja in torej sama zakonitost obdelave ni sporna, je pa vprašanje o utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev vsekakor na mestu. Resorno ministrstvo kot predlagatelj zakona, posledično pa tudi sam zakonodajalec, sta morala opraviti natančno tehtanje utemeljenosti in sorazmernosti posega v zasebnost zakoncev, saj iz javne objave tako izhajajo njuno ime, priimek in prebivališče, pa tudi dejstvo sklenjene zakonske zveze in sklenjene pogodbe o ureditvi njunih medsebojnih premoženjskih razmerij, ne pa tudi sama vsebina sporazuma. Sama vsebina sporazuma sicer ni javno dostopna, po določbi 1. odstavka 93. člena pa se podatki iz 91. člena zbirajo in uporabljajo za izkazovanje obstoja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Če je bil smisel te javne objave varstvo tretjih posameznikov, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, se obenem še toliko bolj utemeljeno postavlja vprašanje smiselnosti in utemeljenosti tega posega v zasebnost zakoncev, ker 3. odst. tega istega člena določa, da sama javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Zaradi varnosti pravnega prometa bi zato bilo smiselneje, da bi bila nivojska dostopnost do določenih relevantnih podatkov npr. glede statusa konkretne nepremičnine, na voljo tistim posameznikom, ki stopajo v pravno-poslovne odnose z zakoncema, ne pa splošna javna objava dejstva sklenjene zakonske zveze in samega obstoja te pogodbe.
