Je čas, da se Janša poslovi? Zmaga presenečenje? Komentatorja pravita ...
Nataša Pirc Musar, ki je v današnjem drugem krogu predsedniških volitev premagala Anžeta Logarja, bo prva predsednica Slovenije. Nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka na najvišjo politično funkcijo v državi stopa kot odvetnica brez političnih izkušenj, zavezana liberalnim vrednotam in varovanju človekovih pravic.
Za komentar o izidu volitev smo prosili politologa Alema Maksutija in politologa Roka Čakša.
Alem Maksuti: Janša je izgubil še ene volitve
Poleg nespornega dejstva, da bo Nataša Pirc Musar naslednja predsednica republike, je pomembno dejstvo, da je Janez Janša izgubil še ene volitve. To seveda v njegovem svetu ne pomeni nič. Njegova politika je politika brezupa: zmaga zagarantirana, poraz nikoli dokončen.
Že na naslednjih (lokalnih) volitvah bo Janša sešteval glasove in se razglasil za zmagovalca. Za največjo stranko v državi. Treba je počakati le še en teden. V tem smislu mu v veliki meri pomaga neetabliranost največje parlamentarne stranke Gibanja Svobode (GS), ki bo verjetno izgubila lokalne volitve – zaradi pomanjkanja strankarske strukture na lokalni ravni in (v veliki meri) napačno zastavljene strategije.
Po drugi strani izvolitev Pirc Musarjeve pomeni kontinuiteto v javnem mnenju. Njen rezultat pomeni nadaljevanje volje ljudstva od spomladanskih parlamentarnih volitev, ko so državljanke in državljani jasno povedali, da si ne želijo desnega populizma, ki tudi po teh volitvah ostaja ujet onkraj realnosti.
Kamuflaža, na katero je stavil dr. Anže Logar, ni uspela, njegova zlažirana spravna pozicija ni dobila legitimnosti. Menim, da bo aktualna vlada na temelju rezultata Pirc Musarjeve imela dobre možnosti, da čez dva tedna dobi še bitko za tri referendume. S tem bo dobila legitimnost za implementacijo zakonov, o katerih se odloča, in legitimnost za nadaljnje korake v smeri normalizacije stanja, v katero nas je pripeljala tretja Janševa vlada.
Za konec velja izpostaviti še to, da demokracija ni neko vnaprej determinirano stanje. To pomeni, da se je za demokracijo treba vedno znova boriti. To bosta morala razumeti tako dr. Robert Golob kot tudi Nataša Pirc Musar. Morala bosta razumeti, da brez podpore civilne družbe nikoli ne bi postala predsednik vlade oz. predsednica države. To legitimnost bosta morala upravičiti tudi v prihodnje. Če se bosta zanašala na osebne kvalitete in prepoznavnost, se zna zgoditi, da bomo na naslednjih parlamentarnih volitvah ponovno odločali o novih obrazih, ki čakajo svojo šanso.
Slovenski strankarski sistem je nestabilen. Volilno telo je izrazito volatilno, kar pomeni, da ni jasnih povezav med strankami in volivci. Razen morda na desnici, ki kot rečeno ostaja ujeta onkraj realnosti in svojo preživetveno strategijo, stavi na neumnosti o globoki državi in zaroti proti enemu človeku. Izzivov je veliko. Zato je treba poslušati stroko in začeti delati že danes.
Aleš Čakš: Rezultat ni presenečenje, desnica se mora pogovoriti
Rezultat druga kroga predsedniških volitev ni presenečenje. Nataša Pirc Musar je zmagala s prednostjo, ki so jo napovedovale relevantne javnomnenjske ankete. Anže Logar je ob 18 odstotnih točk nižji udeležbi v absolutnem številu dobil praktično enako glasov kot desnosredinske stranke na minulih parlamentarnih volitvah, kar potrjuje, da je dobrih 400.000 volilnih glasov domet desne sredine v sedanjih političnih okoliščinah.
Po drugi strani je Nataša Pirc Musar za več kot 100.000 glasov zaostala za rezultatom Gibanja Svoboda in KUL četverčka, kar kaže na pasivizacijo levo od sredine, a spet ne tolikšno, da bi Anže Logar na teh volitvah lahko zmagal.
Zagotovo je ob nekaj stotisoč glasovih »za« pri Nataši Pirc Musar več desettisoč glasov »proti«, torej takšnih, ki so podprli njeno zmago proti kandidatu demonizirane stranke SDS.
Slovenija tako po eni strani prvič dobiva predsednico republike, po drugi strani pa rezultat Anžeta Logarja odpira predvsem strateški razmislek za desnosredinski pol o tem, ali nemara ni čas za spremembo politične strategije in voditeljev, ki jo izvajajo, v smer, ki bi na nasprotnem političnem polu mobilizirala manjše število volivcev k taktičnemu 'protiglasovanju'.
Preberite tudi: