Je med Golobom in Pirc Musarjevo znova počilo? Analitika pojasnjujeta njun turbulentni odnos

Odnos med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar se je znova znašel pod drobnogledom javnosti, tokrat zaradi razhajanj glede usklajevanja njunih mednarodnih dejavnosti v prihodnjem letu. Iz urada predsednice republike so namreč sporočili, da se s predsednikom vlade niso dogovarjali ali usklajevali o načrtih za mednarodne aktivnosti. Kot so pojasnili, je Golob na to temo zgolj zaprosil za sestanek.

Premier Robert Golob je namreč prej v pogovoru za STA dejal, da se je s predsednico dogovoril, da bo večino mednarodnih obveznosti prihodnje leto prevzela ona, s čimer želi doseči večjo osredotočenost vlade na domače izzive. Izjava je naletela na odziv predsedničinega urada, ki je jasno zanikal, da bi do takega dogovora že prišlo, kar kaže na ponovno pomanjkanje usklajenosti in komunikacije med najvišjima političnima funkcijama v državi.

Esih: Njun odnos bo tudi v prihodnje konflikten

Novinar Dela in politični komentator Uroš Esih meni, da zadnji dogodek le potrjuje dolgotrajno konfliktno naravo odnosa med institucijama. Kot pravi, je odnos med njima turbulenten že od zaposlitve bivše ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar v uradu predsednice republike. »Da je tam dobila odstopljena ministrica politično zatočišče, Golobovi ne morejo dopustiti,« poudarja Esih. 

Kljub spravnim tonom, ki sta jih v eter poslala oba po nedavnem delovnem sestanku, pa je po mnenju novinarja Dela jasno, da se konfliktna narava odnosov nadaljuje, kar smo spremljali tudi minuli konec tedna.

Konflikten odnos med uradom in kabinetom je po mnenju Esiha bolj strukturne narave, saj Goloba podpirajo drugi politično-interesni ter poslovni krogi kot Natašo Pirc Musar. »Prevelika neodzivnost na napake vlade ali celo servilnost do vlade, ki uživa nizke javnomnenjske rejtinge, bi predsednico republike lahko precej drago stala na naslednjih predsedniških volitvah,« še pravi in dodaja, da bo odnos med predsednico in premierjem tudi v prihodnje konflikten, neskladnosti pri komuniciranju z javnostmi pa se bodo nadaljevale.

Čakš: Takšna razhajanja niso dobra za zunanjo politiko države

Na drugi strani pa politični analitik Rok Čakš opozarja, da razhajanja med predsednikom vlade in predsednico republike niso nujno škodljiva. »To, da predsednica republike določene stvari počne samosvoje, neodvisno od vladnega kabineta, ima sicer določene minuse, kot je denimo podaljševanje postopka izbire guvernerja Banke Slovenije ter izpostavitev kandidata, ki potem ne dobi zadostne podpore v državnem zboru,« poudarja in dodaja, da hkrati takšna dejanja pritegnejo pozornost in odprejo nekatera javna vprašanja, dileme in pripeljejo do prevpraševanja odločitev enega in drugega.

To je po mnenju Čakša v večini primerov z vidika spremljanja demokratičnih procesov zelo dobro. »Niso pa takšna razhajanja dobra pri zunanji politiki države, kjer pa mora Slovenija govoriti z enim jezikom, pri čemer ima vodilno vlogo vlada v okvirih, ki jih zastavi državni zbor. Tukaj pa manjka usklajevanja in soliranje predsednice republike pri tem ni na mestu,« sklene Čakš.