Je omejitev gibanja na občine še smiselna? Epidemiologinja Sočanova odgovarja

Član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Miroslav Petrovec je razkril nekaj podrobnosti o študiji razširjenosti covida-19, ki so jo začeli izvajati v ponedeljek in ki naj bi dala odgovor na vprašanje, kako zelo je razširjenj virus sars-cov-2 med Slovenci. Izsledki tega anketiranja naj bi bili tudi pomemben kazalnik pri odločanju o morebitnih nadaljnjih sproščanjih ukrepov za zajezitev epidemije.
 

---

Preberite tudi:
Znano, kdo vse bo še upravičen do pomoči države in novo število umrlih (VIDEO)

---

Petrovec, ki bo jutri tudi sam sodeloval pri jemanju brisov, je povedal, da se je odvzem vzorcev začel v Ljubljani z desetimi ekipami, ki so na terenu po vsej Sloveniji. Izkušnje prvih dni so zelo pozitivne, v prvih dveh dneh ni bilo nobenih težav. Ekipe se vračajo pozno proti večeru, nato se začne nočno delo testiranja. Do zdaj je bilo testiranih 200 vzorcev, nihče ni bil pozitiven, kar Petrovca glede na majhen vzorec ne preseneča. Počakati bo treba 10 dni za kontrolne rezultate, saj bo krvni test izveden nekoliko kasneje. Po koncu bodo vsi testirani dobili poročila. Če pa bi odkrili koga pozitivnega, bi ga obvestili takoj. Vsi, ki sodelujejo v raziskavi, niso vključeni v skupno število testiranih, bi pa bilo vključeno, če bi bil kdo pozitiven.

Bojijo se brisa

Od okoli 3.000 povabljenih se je vabilu na preiskavo odzvalo 1.076 ljudi, ostali imajo čas do petka, da se odzovejo. Okoli 30 ljudi je sodelovanje zavrnilo, pri nekaterih je bil prisoten strah pred odvzemom vzorca, češ da naj bi bil boleč. Nihče, ki so mu doslej vzeli bris, potožil nad bolečim postopkom, je zatrdil Petrovec.
 

---

Preberite tudi:
Razkrivamo vsebino vabila na nacionalno testiranje za covid 19 (FOTO)

---

Predstojnica centra za nalezljive bolezni na Nijz Maja Sočan pa je na novinarski konferenci na vprašanje, ali je še potrebna omejitev na občine in kdaj bodo razmere dovolj varne, da se otroci vrnejo v šole, odgovorila, da gre za zelo kompleksno vprašanje: »To vprašanje je zelo kompleksno in ni enostavno. Če je bila težka odločitev, da se take ukrepe vpelje, je še težje presoditi, kdaj je optimalen trenutek, da se ukrepi sprostijo. To ima velik vpliv na celotno družbo. Epidemiologi lahko pomagamo, a ta odločitev mora biti skupna. Gre za kompleksne ukrepe. Če se odločimo za nadaljevanje šolskega leta, je treba dijakom omogočiti dostop do šole, torej je potrebna neka oblika javnega prevoza. In nasprotno: če ne odpremo šol, kdo bo skrbel za njih.«

Na skupni seji odbora državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora za zdravje, na kateri so na zahtevo poslanske skupine Levica razpravljali o odpravi prepovedi gibanja prebivalcev Slovenije med občinami, pa je Sočanova dejala, da ni mogoče reči, da je omejitev prispevala k zajezitvi širjenja okužb, kot tudi ni mogoče reči, da ni pomagala.

Vsi bi radi kristalno kroglo

Epidemiologinja je ocenila tudi verjetnost drugega vala epidemije: »Kaj se bo zgodilo, ko bo konec poletja, morda že poleti ... Vsi bi radi kristalno kroglo, da bi pogledali. Če smo zelo strokovni, tega ne moremo napovedati. Običajni koronavirusi, ki so že dolgo znani, se pojavljajo prek celotnega leta, bistveno manj pozimi. Kako se bo obnašal novi koronavirus, bomo šele videli. Tudi če bo jesenski val, smo si nabrali izkušnje, vemo, kaj je dobro in kaj ni tako dobro. Gotovo bodo sprejeti nekateri ukrepi, podkrepljeni z izkušnjami, ne le nas, ampak tudi drugih držav, in bodo bolj fokusirani in morda bodo manj posegali v naša življenja.«

Smrt zaradi covida ali z njim

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb je včeraj razkril, da je na intenzivnem oddelku infekcijske klinike v Ljubljani od osmih ljudi šest bolnikov umrlo zaradi covida, dva pa s covidom.

Sočanova je povedala, da uradne statistike za celotno državo ni, in pojasnila, zakaj ne: »Bolezen in smrt zaradi bolezni so dolžni zdravniki prijaviti od tri do šest ur po tem, ko se dogodek zgodi. S tem Nijz prejme podatek, kdo je bil umrli (ime priimek, rojstni datum in datum smrti), ne prejmemo pa podatka, ali je umrl s covidom ali zaradi njega. Če gre za povsem zdravo osebo, ki je ob okužbi s covidom umrla, rečemo, da je umrla zaradi covida. Če pa gre za starejšega, betežnega, z veliko drugimi boleznimi in je covid le dodal k koncu življenja, rečemo, da je oseba umrla s covidom. Presojali pa bomo zelo natančno, da bomo razločili med tistimi, ki so umrli zaradi covida ali z njim. Včasih ta presoja niti ne bo mogoča. Metodologija beleženja po svetu za zdaj ni enotna.«