Je Slovenija pripravljena? V naslednjih letih se bo tu naselilo toliko tujih družin, kot je prebivalcev v Celju ali Kranju
V Sloveniji že leta primanjkuje delovne sile, to pa rešuje tudi z migracijami. Že 16 odstotkov delovne sile je tujcev, kar je približno dvakrat več kot pred desetimi leti.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija opozarja na neugodne demografske trende, s tem na še večje število tujih delavcev v prihodnjih letih, od katerih bi se vsaj petina odločila, da bi s svojimi družinskimi člani svoje življenje nadaljevalo v Sloveniji.
»Če bi vsak od teh tujcev v Slovenijo pripeljal partnerja in dva otroka, bi v Slovenijo v treh, štirih letih prišlo od 40 do 200 tisoč ljudi, je dejal in opozoril na posledični pritisk na področja stanovanj, zdravstva, šolstva. Tujci so po določenem času v Sloveniji upravičeni tudi do nekaterih socialnih transferjev. Njihova integracija je zato nujna, da ne bo imela Slovenija javnofinančnih težav,« je poudaril Feketija.
V Sloveniji je bilo lani izdanih 20.000 dovoljenj tujcem iz tretjih držav za prvo zaposlitev, letos pa bi ta številka lahko dosegla 30.000. Porast prihoda delavcev iz katerih držav opažate?
Na splošno upada število delavcev z območja Balkana in raste število delavcev iz azijskih držav, zlasti Indije, Bangladeša in Nepala.
Kakšen trend napovedujete za naslednje leto na področju zaposlovanja tujcev?
Če ne bo bistvenih sprememb v gospodarskih in drugih okoliščinah, lahko pričakujemo nadaljevanje tega trenda. Še vedno je sicer največ tujih državljanov, ki delajo pri nas, iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije; a kot rečeno, raste tudi število državljanov omenjenih azijskih držav.
Je v Sloveniji zaradi zapletenejše birokracije težje zaposliti tujega državljana?
V več kot 95 odstotkih primerov delodajalec iz Slovenije vloži vlogo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo za tujega državljana. Torej jih v Slovenijo pripeljejo slovenski delodajalci, ki jih vabijo, oglašujejo delo pri sebi – bodisi sami bodisi to zanje storijo agencije oz. posredniška podjetja, ki jim pomagajo pri privabljanju delovne sile.
Zavod za zaposlovanje pri vsaki vlogi za enotno dovoljenje preveri, ali imamo za takšno zaposlitev primernega kandidata med brezposelnimi. Če ga ni, poda soglasje k vlogi in po trenutno veljavni – interventni – ureditvi lahko začne tuji državljan delati.
Torej je zaposlovanje odvisno tudi od nadaljnjih odločitev delodajalcev iz Slovenije.
Opažate, da je balkanski bazen izpraznjen in da je vse več prihodov tujih delavcev iz azijskih držav.
Dobra podjetja, dobri delodajalci, še vedno najdejo delavce tudi na Balkanu. Razlogi, da slovenska podjetja vabijo in zaposlujejo in zaposlitvene agencije ponujajo delavce iz azijskih držav, so drugje.
Če podjetje ponuja težaško delo v neugodnih okoliščinah za slabo plačo, potem bo zanimanje delavcev z Balkana, ki imajo tudi druge možnosti, seveda manjše.
Opazujemo tudi slovenska podjetja, ki odpuščajo delavce iz Bosne in Srbije ter jih nadomeščajo z delavci iz Azije. To si težko pojasnimo drugače, kot da si obetajo, da bodo ti delavci zanje cenejši – čeprav zanje velja ista zakonodaja kot za vse, ki delajo v Sloveniji.
V poklicih, kjer povpraševanje po delu preseže razpoložljivo domačo delovno silo, to delo opravljajo tujci. V katerih panogah so najpogosteje zaposleni delavci iz Azije?
Delavci iz tujine še vedno najpogosteje opravljajo nizkokvalificirana in slabo plačana dela, predvsem na področju gradbeništva, transporta, predelovalne industrije, storitev, gostinstva.
Kot lahko beremo na družbenih omrežjih, Ljubljančani na ulicah menda opažajo vse več »Indijcev«. Koliko delovnih dovoljenj je bilo lani izdanih zanje in koliko jih bo okvirno letos?
Sprašujem se, od kod Ljubljančanom izostreno oko za prepoznavanje državljanov Indije. Najbrž gre tudi za delavce iz Bangladeša in morda Nepala ali še od kod.
Za državljane Indije je Zavod RS za zaposlovanje letos od januarja do konca septembra izdal 1425 soglasij k vlogi za enotno dovoljenje za delo in bivanje, lani 976. Za državljane Nepala lani 408 in letos 778, za državljane Bangladeša lani 372 in letos 524.
Koliko tujcev bi morali v naslednjih letih zaposliti, da bi zadostili potrebam trgu dela?
Iz ankete, ki jo ZRSZ izvede dvakrat na leto med delodajalci, izhaja, da želijo slovenska podjetja v prihodnjih šestih mesecih skupaj iskati 35.613 delavcev.
Drugo vprašanje je, ali moramo res, kot pravite, zapolniti vsa ta delovna mesta – kakšna je njihova kakovost, kaj prinašajo naši družbi, kaj prinašajo delavcem, ki jih zasedejo, kaj bo z njimi čez nekaj let, kakšno gospodarstvo spodbujamo z brezpogojnim in neomejenim zagotavljanjem poceni delovne sile itd.
Dejali ste, da bi, če bi vsak od teh tujcev, ki je letos prišel v Slovenijo, pripeljal partnerja in dva otroka, v štirih letih lahko prišlo k nam živet od 40 do največ 200 tisoč ljudi. Lahko pojasnite to število?
Če smo v dveh letih izdali 50.000 enotnih dovoljenj za namene prve zaposlitve in le ena petina novih delavcev ostane v Sloveniji in pripelje še tri družinske člane – tuji delavci imajo po enem letu pravico do združitve z družino –, bi to pomenilo za srednje veliko slovensko mesto novih prebivalcev.
Je Slovenija sploh pripravljena sprejeti tolikšno število tujcev in kje bi lahko nastale težave? Omenjali ste pritisk na stanovanja, dostop do javnih storitev ...
Opozorilo je šlo v smeri, da se moramo maksimalno potruditi, da bodo delali in živeli v dostojnih razmerah, da se bodo lahko vključili v našo družbo in da je to odgovornost vseh. To so delavci, ki jih slovenski delodajalci pripeljejo, da bi delali v njihovih podjetjih in prispevali k njihovim poslovnim rezultatom – in gradili naše ceste, stanovanja, poslovne objekte, delali v naših tovarnah, na naših kmetijah, v naših kuhinjah itd.
Z njimi moramo ravnati civilizirano in v skladu z vsemi predpisi, sicer dopuščamo, da se nižajo standardi za ravnanje z vsemi delavci. Vsi moramo prispevati k temu, da ne bodo odrinjeni v gete in izločeni iz družbe, saj to vodi v nezadovoljstvo vseh.
Prav tako pa se kaže vprašati, ali delodajalci z davki in prispevki, ki so plačani za te delavce, pokrijejo vrednost vseh storitev, ki jih za te delavce zagotavljamo iz javnih sredstev in sistemov socialnega zavarovanja.
Kaj bi morali storiti, da Slovenija ne bo imela zaradi tega področja javnofinančnih težav, in kako speljati integracijo? Katere institucije bi se morale vključiti in ali že kaj poteka na tem področju?
Večje priseljevanje tujih državljanov terja več napora za njihovo integracijo, vključitev v družbo. Ta se začne z učenjem slovenščine. Toda ali res pričakujemo od državljana Kosova, Indije, Bangladeša …, da se bo po celodnevnem garanju na gradbišču, ali v kuhinji, ali v večizmenskem delu v proizvodnji lahko še učinkovito udeležil tečaja slovenščine, ki po možnosti poteka v oddaljenem kraju?
Interesa za učenje slovenščine je ogromno, skupine so polne. Moramo jim vsaj dati priložnost. Nekateri boljši delodajalci omogočijo delavcu, da v prvem letu znotraj delovnega časa opravi takšno izobraževanje. Menim, da je to edini možen in hkrati pravilen način. Kot rečeno, integracija tujih državljanov je odgovornost vseh.
V takih primerih, ko se delavec nauči jezika toliko, da lahko funkcionira v družbi, je tudi z družino, ki mu sledi, lažje. Pri tem je pomembno razumevanje kulturnih in drugih razlik med tujimi državljani, ki prihajajo k nam.
Obstajajo dobri in učinkoviti programi socialnega vključevanja, medkulturne mediacije itd., vendar so večinoma prepuščeni dobri volji nevladnih organizacij in nestanovitnemu projektnemu financiranju. Tem programom preprosto moramo nameniti več ljudi in sredstev.
Za tuje delavce veljajo enaki predpisi kot za državljane RS. Če njihovi delodajalci upoštevajo te predpise in odvedejo vse zakonsko določene dajatve – davke in prispevke –, ni težav.
Pogosto slišimo, da naj bi tuji državljani izkoriščali socialne transferje v Sloveniji.
Eno so anekdote, ko se marsikomu dozdeva, da točno ve, kaj počne družina nekega priseljenega delavca; drugo pa so dejanske številke o nakazilih. V Sloveniji je slab milijon delovno aktivnih, ki plačujejo davke in prispevke, in med njimi je 16 % tujcev. Toliko jih torej prispeva.
Med prejemniki otroškega dodatka jih je 14 %, med prejemniki denarne socialne pomoči 9 %, med prejemniki varstvenega dodatka pa 6 %. Razmerje med tistimi, ki prispevajo, in tistimi, ki prejemajo socialne transferje, je torej med tujimi državljani višje kot med slovenskimi.
Tako torej ugotovimo, da v izjavi, da »tuji delavci prihajajo k nam, jemljejo naša delovna mesta in izkoriščajo socialne transferje«, ne drži niti en del. Ne prihajajo k nam, temveč jih privabijo in pripeljejo slovenski delodajalci; ne jemljejo delovnih mest, temveč opravljajo dela, za katera ni domače delovne sile; in več jih prispeva v javnofinančne blagajne kot jih prejema transferje iz nje.
