TEŽAVE S PRESLIKAVAMI
Je to mogoče?! Maturantom napačno izračunavajo točke?
Na Ricu navedbe rektorja ostro zanikajo.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Igor Zaplatil, Delo
LJUBLJANA – Na spletu se je pojavil video, v katerem rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič razlaga, zakaj so izidi mature (potencialno) neverodostojni in kako lahko posameznik zato ostane brez vpisa na želeno fakulteto.
Marušič je navedel primer, ki je sicer hipotetičen, a po njegovih besedah povsem mogoč: »Jan in Kaja sta si kot prvo možnost za študij izbrala biotehnologijo. Oba sta imela uspeh v 3. in 4. letniku prav dober, pri maturi pa sta dosegla rezultate, vidne v tabeli:
Končni izračun je pri Janu dal 23 točk na maturi, Kaji 22 točk, njun odstotkovni izkupiček pa pokaže, da je bila Kaja odstotkovno boljša od Jana. Po formuli za končni izračun točk na maturi, se teh 23 točk pretvori v 90, 22 točk pa v 87,5. Ker se točke mature upoštevajo v 60 odstotkih (preostalih 40 točk enakomerno odpade na uspeha v 3. in 4. letniku), njun končni izbir točk pokaže, da je Jan dobil 86 točk, Kaja pa 84,5 točke. Na študiju biotehnologije pa je bila omejitev vpisa, minimalno število potrebnih je bilo točno 86 točk. Jan je bil tako na študij sprejet, Kaja pa ne, čeprav sta oba 3. in 4. letnik zaključila z enakim uspehom, na maturi pa je bil Kajin odstotkovni izid celo boljši kot Janov.«
Ob tem se Marušič sprašuje, zakaj na Ricu (Državni izpitni center) uporabljajo tako neverodostojni preslikavi, in dodaja, da se Ric »po obeh opravljenih preslikavah sicer vrne na interval od 1 do 100, vendar v zelo popačeni obliki«. Predlaga, da bi tudi v Sloveniji po zgledu ZDA uporabili nekaj podobnega SAT (Scholastic Aptitude Test), testu za vpis na univerze. Pravi, da tam rezultati zelo verodostojno kažejo kandidatov učinek na dan, ko je opravljal test: »Če že ne zmoremo širšega vpogleda na kandidatovo osebnost, ampak hočemo na vsak način vse spraviti v točke, potem naj bodo te točke vsaj verodostojne in odsev kandidatovega znanja.«
Za mnenje smo se obrnili na ministrstvo za šolstvo, ki ga vodi Jernej Pikalo. »Gre za osebno mnenje,« je bil jedrnat njihov odgovor, dodali pa so še, da o morebitnih spremembah načina ocenjevanja ne premišljujejo.
Na Ricu so bili bolj zgovorni. »Na posnetku je veliko trditev; že na prvi pogled je razvidno, da je večina neresničnih, zavajajočih, izkazujejo nepoznavanje sistema in populistično s slabimi argumenti obtožujejo druge,« so se odzvali in pojasnili, da preračunavanje izida maturitetnih testov in končnega uspeha v 3. in 4. letniku v končno število točk ni področje dela Rica in maturitetnih organov, ampak je v pristojnosti visokega šolstva. Te postopke pripravlja in izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani (VPIS) z enotami na ostalih univerzah.
Pojasnili so še, da so postopki ocenjevanja na maturi in določitve splošnega uspeha kakor tudi postopki preračunavanja šolskega in maturitetnega uspeha za potrebe VPIS-a v Sloveniji praktično enaki že 25 let. Poudarili so, da Ric v skladu s strokovnimi rešitvami in slovenskimi predpisi izvaja postopke, ki pripeljejo do veljavnih in primerno zanesljivih maturitetnih ocen in splošnega uspeha. »Po raziskavah in tudi izkušnjah iz prakse so ocene pri splošni maturi v Sloveniji bolj zanesljive, objektivne in pravične kot šolske ocene, ki se v praktično enakovrednem deležu uporabljajo ob omejitvah vpisa na fakultete,« so še dodali.
Svoje mnenje o videoposnetku je podala tudi Državna komisija za splošno maturo. Njihov odziv lahko preberete tukaj:
Na Univerzi v Ljubljani so pojasnili, da se v okviru nacionalnega izbirnega postopka, ki ga VPIS Univerze v Ljubljani samo izvaja, pri izračunavanju točk kandidatov izvede še preslikava absolutnih ocen splošne oziroma poklicne mature in splošnega uspeha v 3. in 4. letniku v t. i. normirane, končne točke. Ta preslikava se izvede na podlagi nacionalno definiranih in od ministrstva potrjenih prevajalnih tabel, ki so objavljene tudi v vsakoletnem razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, ki ga izdaja ministrstvo. V omenjenih prevajalnih tabelah je prikazano tudi, kako se preslika končni splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole v končne točke, ki se upoštevajo v izbirnem postopku.
Dokument Primeri izračunavanja točk, ki vsebuje tudi omenjeni prevajalni tabeli, si lahko ogledate tukaj:
Marušič je navedel primer, ki je sicer hipotetičen, a po njegovih besedah povsem mogoč: »Jan in Kaja sta si kot prvo možnost za študij izbrala biotehnologijo. Oba sta imela uspeh v 3. in 4. letniku prav dober, pri maturi pa sta dosegla rezultate, vidne v tabeli:
Končni izračun je pri Janu dal 23 točk na maturi, Kaji 22 točk, njun odstotkovni izkupiček pa pokaže, da je bila Kaja odstotkovno boljša od Jana. Po formuli za končni izračun točk na maturi, se teh 23 točk pretvori v 90, 22 točk pa v 87,5. Ker se točke mature upoštevajo v 60 odstotkih (preostalih 40 točk enakomerno odpade na uspeha v 3. in 4. letniku), njun končni izbir točk pokaže, da je Jan dobil 86 točk, Kaja pa 84,5 točke. Na študiju biotehnologije pa je bila omejitev vpisa, minimalno število potrebnih je bilo točno 86 točk. Jan je bil tako na študij sprejet, Kaja pa ne, čeprav sta oba 3. in 4. letnik zaključila z enakim uspehom, na maturi pa je bil Kajin odstotkovni izid celo boljši kot Janov.«
Primerjava točk na maturi. FOTO: zajem zaslona
Zgledoval bi se po Američanih
Težavo Marušič, sicer matematik, pojasni takole: »Eden osnovnih matematičnih pojmov je pojem preslikave. Zelo težko govorimo o verodostojnosti preslikav, ki si jih vsako leto izmislijo na Ricu. Najprej namreč uporabijo zožitveno preslikavo in odstotkovni interval od 1 do 100. Pri vsakem predmetu posebej preslikajo v množico števil od 1 do 5 oziroma od 1 do 8, če gre za predmet na višji ravni. V drugem koraku uporabijo še razširitveno preslikavo in doseženo število točk na maturi z intervala od 1 do 34 preslikajo nazaj na interval od 1 do 100. Vsaka od teh dveh preslikav posebej ima elemente neverodostojnosti. Prva zato, ker seveda različnim odstotkom priredi isto število. Druga pa zato, ker ne ohranja razmerij med točkami, zato se tudi lahko zgodi, da ena sama odstotna točka pomeni razliko ena v končni oceni na maturi in obratno; pet odstotnih točk prav nobene razlike v ceni. In prav to se je zgodilo Janu in Kaji.«Ob tem se Marušič sprašuje, zakaj na Ricu (Državni izpitni center) uporabljajo tako neverodostojni preslikavi, in dodaja, da se Ric »po obeh opravljenih preslikavah sicer vrne na interval od 1 do 100, vendar v zelo popačeni obliki«. Predlaga, da bi tudi v Sloveniji po zgledu ZDA uporabili nekaj podobnega SAT (Scholastic Aptitude Test), testu za vpis na univerze. Pravi, da tam rezultati zelo verodostojno kažejo kandidatov učinek na dan, ko je opravljal test: »Če že ne zmoremo širšega vpogleda na kandidatovo osebnost, ampak hočemo na vsak način vse spraviti v točke, potem naj bodo te točke vsaj verodostojne in odsev kandidatovega znanja.«
Za mnenje smo se obrnili na ministrstvo za šolstvo, ki ga vodi Jernej Pikalo. »Gre za osebno mnenje,« je bil jedrnat njihov odgovor, dodali pa so še, da o morebitnih spremembah načina ocenjevanja ne premišljujejo.
Na Ricu so bili bolj zgovorni. »Na posnetku je veliko trditev; že na prvi pogled je razvidno, da je večina neresničnih, zavajajočih, izkazujejo nepoznavanje sistema in populistično s slabimi argumenti obtožujejo druge,« so se odzvali in pojasnili, da preračunavanje izida maturitetnih testov in končnega uspeha v 3. in 4. letniku v končno število točk ni področje dela Rica in maturitetnih organov, ampak je v pristojnosti visokega šolstva. Te postopke pripravlja in izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani (VPIS) z enotami na ostalih univerzah.
Pojasnili so še, da so postopki ocenjevanja na maturi in določitve splošnega uspeha kakor tudi postopki preračunavanja šolskega in maturitetnega uspeha za potrebe VPIS-a v Sloveniji praktično enaki že 25 let. Poudarili so, da Ric v skladu s strokovnimi rešitvami in slovenskimi predpisi izvaja postopke, ki pripeljejo do veljavnih in primerno zanesljivih maturitetnih ocen in splošnega uspeha. »Po raziskavah in tudi izkušnjah iz prakse so ocene pri splošni maturi v Sloveniji bolj zanesljive, objektivne in pravične kot šolske ocene, ki se v praktično enakovrednem deležu uporabljajo ob omejitvah vpisa na fakultete,« so še dodali.
Svoje mnenje o videoposnetku je podala tudi Državna komisija za splošno maturo. Njihov odziv lahko preberete tukaj:
Na Univerzi v Ljubljani so pojasnili, da se v okviru nacionalnega izbirnega postopka, ki ga VPIS Univerze v Ljubljani samo izvaja, pri izračunavanju točk kandidatov izvede še preslikava absolutnih ocen splošne oziroma poklicne mature in splošnega uspeha v 3. in 4. letniku v t. i. normirane, končne točke. Ta preslikava se izvede na podlagi nacionalno definiranih in od ministrstva potrjenih prevajalnih tabel, ki so objavljene tudi v vsakoletnem razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, ki ga izdaja ministrstvo. V omenjenih prevajalnih tabelah je prikazano tudi, kako se preslika končni splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole v končne točke, ki se upoštevajo v izbirnem postopku.
Dokument Primeri izračunavanja točk, ki vsebuje tudi omenjeni prevajalni tabeli, si lahko ogledate tukaj:
