Je tudi Prešernu za branje knjig zmanjkovalo časa?
Posledica je usihanje kupcev in bralcev tako imenovanih resnejših knjig in seveda usihanje založnikov knjig s tehtno in zahtevnejšo vsebino.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar
Prešernove nagrade so prvič podelili leta 1939, kot pišejo viri, »v spodbudo in priznanje slovenskim pisateljem in pesnikom«, namenjene pa so bile »pospeševanju slovenskega izvirnega leposlovja in usmerjanja pravega umetniškega okusa«. Enake poglede na te zadeve so očitno imeli tudi povojni očaki teh nagrad. Mimogrede, njihovi izumitelji so bili Josip Vidmar, Boris Kidrič in Marjan Brecelj.
A bolj kot to so pomembna nekatera druga dejstva. Polovica Slovencev na leto ne prebere niti knjige. Raziskava Knjiga in bralci VI: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019, ki jo je naročila javna agencija za knjigo, izvedli so jo Patricia Rupar, Andrej Blatnik, Miha Kovač in Samo Rugelj, izdala pa založba UMco, je pokazala, da beremo vse manj, manj berejo še tisti, ki so prej brali v angleščini, število tistih, ki v enem letu ne kupijo niti ene knjige, se je med letoma 2014 in 2019 povečalo za štiri odstotke, na 53 odstotkov, število tistih, ki se sami opredeljujejo za nebralce, se je v zadnjih petih letih povečalo za štiri odstotke. Iz podatkov je tudi mogoče razbrati, da se veča število občasnih kupcev in tistih, ki knjige niso pripravljeni kupiti.
Kot še ugotavlja kolega z Dela Igor Bratož, je med ključnimi spremembami med letoma 2008 in 2019 premik k trivializaciji knjižnih vsebin, ki jih je lažje tržiti tudi na neknjigarniških lokacijah, na primer bencinskih servisih, trgovskih središčih, hipermarketih. Posledica tega je usihanje kupcev in bralcev tako imenovanih resnejših knjig in seveda usihanje založnikov knjig s tehtno in zahtevnejšo vsebino. Kot kaže, naša tokratna spletna anketa, objavljena na https://www.slovenskenovice.si/, je tudi med sodelujočimi v njej dobra tretjina takih, ki lani niso prebrali nobene knjige. Ker niso imeli časa! Žalostno, vendar, žal, resnično.
Anketa tri
A bolj kot to so pomembna nekatera druga dejstva. Polovica Slovencev na leto ne prebere niti knjige. Raziskava Knjiga in bralci VI: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019, ki jo je naročila javna agencija za knjigo, izvedli so jo Patricia Rupar, Andrej Blatnik, Miha Kovač in Samo Rugelj, izdala pa založba UMco, je pokazala, da beremo vse manj, manj berejo še tisti, ki so prej brali v angleščini, število tistih, ki v enem letu ne kupijo niti ene knjige, se je med letoma 2014 in 2019 povečalo za štiri odstotke, na 53 odstotkov, število tistih, ki se sami opredeljujejo za nebralce, se je v zadnjih petih letih povečalo za štiri odstotke. Iz podatkov je tudi mogoče razbrati, da se veča število občasnih kupcev in tistih, ki knjige niso pripravljeni kupiti.
Anketa ena
Kot še ugotavlja kolega z Dela Igor Bratož, je med ključnimi spremembami med letoma 2008 in 2019 premik k trivializaciji knjižnih vsebin, ki jih je lažje tržiti tudi na neknjigarniških lokacijah, na primer bencinskih servisih, trgovskih središčih, hipermarketih. Posledica tega je usihanje kupcev in bralcev tako imenovanih resnejših knjig in seveda usihanje založnikov knjig s tehtno in zahtevnejšo vsebino. Kot kaže, naša tokratna spletna anketa, objavljena na https://www.slovenskenovice.si/, je tudi med sodelujočimi v njej dobra tretjina takih, ki lani niso prebrali nobene knjige. Ker niso imeli časa! Žalostno, vendar, žal, resnično.
