Jed za lačne garače in postopače. Štruklji so naša nacionalna jed
Štruklji so bili v naših krajih že od nekdaj na mizi. Bila je to vselej prava kmečka pojedina. Od 17. stoletja dalje so se uveljavili tudi kot meščanska praznična jed. Danes so v restavracijah in gostilnah na voljo kot priloga k mesu in omakam, štruklji so lahko tako samostojna jed kot tudi sladica.
Pripravljeni so iz različnih vrst testa, kot sladka ali slana jed, na različne načine in z različnimi nadevi.
92 let je praznovala včeraj.
Za nadev zmešam in na masti ocvrem tri jajca, vse skupaj osolim, potresem z drobnjakom ter posujem po testu.
Iz roda v rod
Štruklji so, kot rečeno, naša nacionalna jed: gre za jed, ki za mizo že od nekdaj združuje vse naše lačne garače, postopače, slavljence, velmože pa tudi tiste manj pomembneže. S čimer se strinja tudi Meri Turšič, včeraj je praznovala 92 let.
Doma je iz Goričice pod Krimom in slovi po svojih izvrstnih drobnjakovih štrukljih. Ničkolikokrat je z njimi osrečila svojega zeta, ko je prišel iz naporne službe, ali pa delavce na kmetiji, kolikokrat jih je delala za najrazličnejše praznike, predvsem pa z njimi še danes osrečuje njene vnuke, zdaj že pravnuke.
Janez Bogataj, etnolog
Zelo me veseli, da so se v Poljanski dolini odločili, da na vrh svoje kulinarične piramide postavijo drobnjakove štruklje, ki imajo prav tukaj tudi največjo koncentracijo. Drobnjakovi štruklji, v Sloveniji poznamo prek 100 različnih vrst štrukljev, so resnično nekaj posebnega!
Priprave drobnjakovih štrukljev jo je sicer že zelo zgodaj naučila njena mama. »Da so jo lahko pričakali na mizi, ko je prišla z njive,« se je nasmehnila. Je pa tudi Meri Turšič že zdavnaj poskrbela, da bo šla ta jed tudi pri njej iz roda v rod.
Mamin recept zato z veseljem deli naprej: »Za testo potrebujemo moko, jajce, nekaj masla, pol velike žlice olja, sol in toplo vodo. Gnetemo ga tako dolgo, da se ne pretrga. Zdaj mora testo za eno uro odležati. Po počitku ga zvaljam, z rokami raztegnem ter ga položim na cunjo. Za nadev zmešam in na masti ocvrem tri jajca, vse skupaj osolim, potresem z drobnjakom ter posujem po testu. Lepo zvijem in v cunji kuham pol ure. Za zabelo pridejo še ocvirki, lahko tudi drobtinice.«
Milan Čadež, župan občine Gorenja vas - Poljane
Že pred desetletjem smo ugotovili, da je prav drobnjak tista surovina, na kateri bi lahko naredili prepoznavno kulinarično zgodbo za našo občino, za našo dolino. Tradicija je osnova, so korenine, današnji čas pa je primeren, da pridejo drobnjakovi štruklji spet nazaj v naše domove.
Poljanska značilnost
Drobnjakovi štruklji pa niso posebnost zgolj krajev okoli Ljubljanskega barja, so še kako pomembna značilnost tudi Poljanske doline. Na to jed so izjemno ponosni. Zato si jo želi lokalna skupnost samo še povzdigniti. V ta namen poteka zato na Dvorcu Visoko v teh dneh tudi mesec drobnjakovih štrukljev. Vse do 11. februarja bodo z različnimi dogodki poskušali drobnjakove štruklje predstaviti širši javnosti, jim dati večjo veljavo, s tem pa začeti tudi vse aktivnosti za njihov vpis na Unescov seznam.
Če jim bo uspelo, se bodo uvrstili na seznam zaščitenih jedi in izdelkov ter se slednjič pridružili 27 jedem in izdelkom, ki smo jih v Sloveniji že zaščitili.
Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek
Drobnjakovi štruklji na žup' niso samo odlična domača jed, ampak so tudi del vrhunske kulinarike. Že sami po sebi so vrhunski: treba jih je le še smiselno vključiti v posamezne hode pri svečanih menijih.
Kaj je že zaščiteno?
– Zaščiteno označbo porekla ima 10 slovenskih pridelkov in živil: nanoški sir, tolminc, bovški sir, mohant, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med, kraški med, piranska sol, istrski pršut (skupna zaščita s Hrvaško) in oljčno olje Istra (skupna zaščita s Hrvaško).
– Zaščiteno geografsko označbo ima 13 slovenskih pridelkov in živil: kraški pršut, zgornjesavinjski želodec, štajersko-prekmursko bučno olje, prleška tünka, kraški zašink, kraška panceta, ptujski lük, kranjska klobasa, slovenski med, prekmurska šunka, štajerski hmelj, jajca izpod Kamniških planin, šebreljski želodec.
– Zajamčeno tradicionalno posebnost imajo štiri slovenska živila: prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi, belokranjska pogača in slovenska potica.
Petra Potočnik s kmetije Pr' Šupc
Drobnjakovi štruklji na žup' so v Poljanski dolini še vedno zelo živa stvar in jih gospodinje znajo še zmeraj pripraviti. Zato si želim, da bi se delavnic, na katerih udeležence z veseljem naučim tudi o umetnosti njihove izdelave, udeleževali tudi mlajši.
