Jejmo pestro in zelenjavno: Skupina Vrtovi panonski želi povečati lokalno pridelavo

V organizaciji skupine Vrtovi panonski, ki je tudi nosilec projekta Sveže in zdravo, je v Murski Soboti potekala predstavitev, kako povečati porabo sveže lokalne in integrirane pridelave, predvsem pa o pomembnosti lokalne samopreskrbe z zelenjavo.

Predstavili so tudi načrte za prihodnost: skupina Vrtovi panonski želi namreč prek lastne proizvodnje in kratke dobavne verige Zelena točka povečati lokalno pridelavo zelenjave. Denis Topolnik, predsednik skupine Vrtovi panonski, je spregovoril tudi o slovenski samopreskrbi, kjer je veliko potenciala in bi bilo treba spodbujati mlade, da se ukvarjajo s kmetijstvom, pridelavo, da bi znali poiskati čim več priložnosti. »Stopnja samopreskrbe z zelenjavo v Sloveniji je več kot 20 let pod 40 odstotki, zato pride večina zelenjave na slovenske krožnike žal iz uvoza, prepotuje dolgo pot, s tem pa izgublja dobršen del hranilnih vrednosti, vitaminov, učinkovin ...«

Ne spreglejmo mesa

Topolnik je sicer optimističen glede prihodnosti slovenskega zelenjadarstva, kjer vidi namreč še veliko potenciala in priložnosti za razvoj. Z vzpostavitvijo lastne proizvodnje v okviru kratke dobavne verige Zelena točka, vodilne dobavne verige v Pomurju, bodo povečali pridelavo svojih članov. To naj bi prispevalo k izboljšanju samopreskrbe in večji podpori lokalnim pridelovalcem.

Zvezdana Vražič Maurič, predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije ter članica nacionalnega Strateškega sveta za prehrano, je dodala še nekaj o prednostih uživanja zdravju prilagojene prehrane: »Že od leta 2012 govorimo o prehranjevanju z več zelenjave in več sadja. Zavedamo se, da ljudje pojejo po eni strani tudi malo preveč sadja, ki je bolj kalorično. Poudarek bi moral biti na zelenjavi, in kadar govorimo o tako imenovani plant-based dieti, o kateri se zdaj govori tudi v evropskih smernicah prehranjevanja, potem govorimo o tem, da bi se moralo pojesti več zelenjave, več stročnic in tudi več oreščkov. Plant-based dieta pa pomeni, da jemo zraven tudi meso, torej zdravo meso, belo meso in malo rdečega. Poudarek je seveda tudi na ribah.« Povedala je še, da ima več kot polovica Slovencev preveliko telesno težo in se nezdravo prehranjuje, kar vodi do sodobnih bolezenskih stanj, prekomerne teže, povišanega holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka, diabetesa. Že mladi imajo težave s povečano telesno težo. Zato je prepričana, da je nujno obveščati širšo javnost o nacionalnih smernicah zdrave prehrane ter spodbujati samopreskrbo in uživanje hrane iz naše neposredne bližine, ter pozdravlja projekte, kot je Sveže in zdravo.«

Andrej Vučkič je vodja poslovanja Zelene točke: »Letos imamo načrte, da pridelamo 75 ton lastne zelenjave. Naslednje leto računamo, da bomo povečali to količino in tudi naše pridelovalne površine. Trenutno imamo tri hektarje obdelovalnih površin. Načrtujemo, da bomo pridobili vsaj še dva hektarja novih rastlinjakov. V letu 2026 bi morali biti že na štirih hektarjih pridelave. Še pred leti je bila kupcu najpomembnejša cena; približno 20 odstotkov naših kupcev pa je takrat spraševalo po lokalni zelenjavi. Letos je ta številka čisto drugačna: več kot 50 odstotkov ljudi sprašuje po domači, lokalni zelenjavi, pri čemer cena niti ni tako zelo pomembna. Bolj je pomembno, da sta zelenjava in sadje kakovostna, domača in iz bližine.«

S kratko dobavno verigo načrtujejo lastno pridelavo zelenjadnic, kot so solata, mlada čebula, rumena paprika, kumare, paradižnik, stročji fižol, radič, endivija, kitajsko zelje in jedilne buče. V prihodnje načrtujejo povečanje pridelave v rastlinjakih.

Potekala je predstavitev, kako povečati porabo sveže lokalne in integrirane pridelave in kako pomembna je lokalna samopreskrba z zelenjavo. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal

Zelenjava, domača, pridelana čisto blizu vas

Promocija lokalnega je obenem promocija kakovostnega, preverjenega.

Lokalna prehrana je ključna za zagotavljanje svežine in hranilne vrednosti zelenjave. Nacionalne prehranjevalne smernice poudarjajo pomembnost pestre (pre)hrane, kjer ima zelenjava središčno vlogo. Priporoča se dnevno uživanje 250–400 gramov zelenjave, pri čemer sezonska ponudba zagotavlja večjo svežino in hranilnost. Raznolika prehrana z zelenjavo različnih barv je bistvena za zagotavljanje vseh potrebnih hranil. Zdravju prilagojena prehrana pa naj po mnenju Zvezdane Maurič Vražič vključuje polovico krožnika zelenjave (ob obvezni solati). Vsakodnevni obroki naj bodo sestavljeni zato iz zelenjave, nekoliko manj sadja, kakovostnih žit, oreščkov, belega mesa, manj rdečega mesa, več divjačine in rib.

Projekt Sveže in zdravo je namenjen dvigu samopreskrbe z zelenjavo, povečanju porabe sveže lokalne pridelave in izboljšanju zdravega življenjskega sloga med Slovenci. Povezuje 60 lokalnih pridelovalcev od Pomurja do Obale, ki skupaj gradijo trajnostno prehranjevalno verigo z integrirano pridelavo zelenjave.