Janša razmišlja o vnovični zaostritvi, Hojs nad tiste, ki silijo v Zanzibar

Predsednik vlade Janez Janša in drugi predstavniki vlade v DZ odgovarjajo na poslanska vprašanja. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je premierja vprašal, kdaj bo vlada sprostila ukrepe z odprtjem gostinskih lokalov, predlagal pa je tudi, da bi se omejitev gibanja ponoči začela vsaj ob 22. uri, torej uro kasneje. Po mnenju Jelinčiča bi lahko odprli vsaj terase lokalov, kjer bi morali poskrbeti za redno razkuževanje, zagotavljanje ustrezne razdalje med mizami ipd.

Janša mu je odgovoril, da ne pozna nobene države s podobno epidemiološko sliko, ki bi dovolila obratovanje gostinskih lokalov. Kot je dejal, se zaveda, da so gostinci v težkem položaju, a da bi bilo prehitro odpiranje neodgovorno. Želi, da bi vsi skupaj pripomogli k temu, da bomo čim prej izpolnili pogoje za prehod v rumeno fazo. Jelinčič je Janši dejal še, da je Hrvaška ravno danes odprla terase lokalov, a ga je premier opozoril, da ima Hrvaška bistveno boljšo epidemiološko sliko.



Predsednik LMŠ Marjan Šarec je Janši postavil vprašanje o ukrepih vlade na področju javnih financ v prihodnjih mesecih. Predsednico SAB Alenko Bratušek pa je zanimalo, kakšni so oziroma še bodo učinki in posledice sprejetih protikriznih ukrepov ter kakšna je strategija vlade za izhod iz te krize.

Iz vrst koalicije je premierju vprašanje zastavila poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki jo zanimajo informacije glede razvoja epidemije, ukrepov za zajezitev širjenja okužb, ukrepov za blažitev posledic epidemije in nacionalne strategije cepljenja. Opoziciji je očitala, da po eni strani želi sproščanje, po drugi strani pa govori o smrtnih žrtvah zaradi covida 19.
 

Bi Janša vnovič zaustavljal javno življenje?

Premier je pojasnil, da se zaradi novih različic koronavirusa, ki so bile odkrite tudi pri nas, postavlja dilema, ali ukrepati glede na predviden načrt ali za krajši čas zaustaviti javno življenje. Obenem pa je pojasnil tudi, da iščejo možnosti za obiskovanje šole za tiste dijake, ki se še vedno šolajo na daljavo.

​

Dilema, s katero se ukvarjajo, pa je po besedah predsednika vlade povezana z morebitnim hitrim širjenjem novih različic koronavirusa pri nas v prihodnjih tednih. Po njegovih pojasnilih se tu postavlja dilema, ali tvegane stike zmanjševati glede na predviden semafor ukrepov, ki ga je pripravila vlada, ali ukrepe za krajši čas bolj zaostriti in zaustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji in na Češkem.
 

Hojs napoveduje zaostritev nadzora na meji

Notranji minister Aleš Hojs je danes v državnem zboru napovedal, da bi lahko že v tem tednu v okviru prizadevanj za zajezitev okužb z novim koronavirusom prišlo do precejšnjih zaostritev nadzora na slovenski meji. Kot je še dejal v odgovoru na poslansko vprašanje, bo odločitev o tem sprejela vlada. Kdaj točno naj bi to bilo, ni navedel.

Kot je še dejal, bodo najverjetneje vse evropske države, vključno s Slovenijo, v naslednjih dneh primorane v zaostritev režimov na meji. Ob tem se v Sloveniji strokovna komisija epidemiologov in zdravnikov nagiba k strogemu zaprtju nadzornih točk na »naših evropskih notranjih mejah«.
Hojs je še dejal, sam osebno ne verjame, da bi lahko prišlo do kakšnih sprostitev na meji, je pa obljubil, da naj bi šla zaostritev protikoronskih ukrepov na meji v tej smeri, da ne bodo prizadeti »tako občani ob meji kot dvolastniki«.

Dodal je, še, da bo ponovno potrebno opredeliti izjeme za prehod meje brez testov za okužbo na novi koronavirus, bo pa verjetno za dnevne migrante in tiste, ki se izobražujejo, po njegovem potrebno uvesti vsaj sedemdnevno testiranje na okužbo.
 

Zaostritev zaradi neodgovornosti nekaterih, ki se vračajo iz eksotičnih držav

Kot je še dejal, naj bi bila zaostritev protikoronskih ukrepov na meji predvsem poledica »neodgovornosti nekaterih«, ki se v zadnjem tednu vračajo predvsem iz eksotičnih držav.

Poimensko je ob tem navedel Zanzibar, kjer naj bi bila razširjena predvsem južnoafriška različica novega koronavirusa, za katero velja, da je bolj nalezljiva, cepivo proti covidu-19 pa naj bi bilo proti tej različico omejeno učinkovito.

Dodal je še, da so v zadnjih dnevih zabeležili primere, ko tisti, ki prispejo na dunajsko letališče z Zanzibarja, na meji navedejo, da se vračajo zgolj iz Avstrije. »Tega se ne da zajeziti drugače kot z bolj striktno kontrolo, z bolj striktnim režimom,« je še dejal notranji minister.
 

Evropska uredba za okrevanje ne predvideva kulture kot samostojnega področja

Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za nacionalne načrte, ne predvideva kulture kot samostojnega področja oziroma kot samostojnega razvojnega stebra, je v odgovor poslanki Lidiji Divjak Mirnik (LMŠ) zapisal minister za kulturo Vasko Simoniti.



Poslanka je namreč na podlagi osnutka načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je kultura po višini načrtovanih nepovratnih sredstev na dnu lestvice, Evropska komisija pa je po njenih besedah že lani državam članicam EU posebej predlagala, da dodatna sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost EU namenijo temu področju.

V poslanskem vprašanju jo je zato med drugim zanimalo, kako minister ocenjuje dejstvo, da kultura ne nastopa kot samostojno področje ter da je delež nepovratnih sredstev za področje kulture eden najnižjih. Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost tega ne predvideva, je odgovoril Simoniti. Glede nepovratnih sredstev pa je zapisal, da bo Slovenija koristila bistveno večji delež teh sredstev od deleža rednega državnega proračuna za ministrstvo, kar po njegovih besedah govori o tem, da je bila kultura izpostavljena kot eden pomembnejših sektorjev.
 

V katere spomenike bo vlagala država?

Na vprašanje, v katere ključne državne spomenike bo država investirala s pomočjo pridobljenih finančnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je Simoniti kot prioritetne navedel rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, gradove Negova, Turjak, Dornava in Viltuš ter Tehniški muzej Bistra.