IMUNITETE NE BO
Jelinčiču se smeji, poslanskemu kolegu grozi zaporna kazen
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve se kaznuje tudi z zaporno kaznijo od treh mesecev do enega leta.
Odpri galerijo
Zmago Jelinčič Plemeniti. FOTO: Dejan Javornik
Zmago Jelinčič Plemeniti je na facebooku sporočil, da državni zbor v torek ni potrdil poslanske imunitete bivšemu poslancu Levice in sedanjemu poslancu SD Francu Trčku, proti kateremu je prvak SNS vložil ovadbo zaradi žaljive in lažne obdolžitve.
»Za dovoljenje začetka kazenskega postopka so glasovali tako nekateri njegovi bivši strankarski kolegi kot tudi zdajšnji,« je zapisal Jelinčič.
Kot je razbrati iz priloženega dokumenta, sta za začetek kazenskega postopka proti Trčku glasovala tudi njegova nekdanja poslanska kolega Miha Kordiš in Luka Mesec. V bran mu je stopilo le 18 poslancev, med drugim nekateri predstavniki SD in Marjan Šarec (LMŠ).
Po poročanju spletnega portala Siol Jelinčič toži Trčka, ker ga je ta na seji enega od odborov v državnem zboru obtožil, da je državnemu zboru ukradel knjige. Domnevna žalitev je bila izrečena pred približno šestimi meseci.
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (158. člen) ali očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (162. člen).
(5) Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le, če pregon ali sojenje ni mogoče ali ni dovoljeno.
(6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 158. člena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
»Za dovoljenje začetka kazenskega postopka so glasovali tako nekateri njegovi bivši strankarski kolegi kot tudi zdajšnji,« je zapisal Jelinčič.
Kot je razbrati iz priloženega dokumenta, sta za začetek kazenskega postopka proti Trčku glasovala tudi njegova nekdanja poslanska kolega Miha Kordiš in Luka Mesec. V bran mu je stopilo le 18 poslancev, med drugim nekateri predstavniki SD in Marjan Šarec (LMŠ).
Po poročanju spletnega portala Siol Jelinčič toži Trčka, ker ga je ta na seji enega od odborov v državnem zboru obtožil, da je državnemu zboru ukradel knjige. Domnevna žalitev je bila izrečena pred približno šestimi meseci.
Od treh mesecev do enega leta zapora
160. člen 18. poglavja kazenskega zakonika o kaznivem dejanju žaljive obdolžitve sicer pravi:(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (158. člen) ali očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (162. člen).
(5) Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le, če pregon ali sojenje ni mogoče ali ni dovoljeno.
(6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 158. člena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
