Jesen na vrhuncu poletja

LJUBLJANA – Po katastrofalnem neurju minuli četrtek, ko je toča klestila v okolici Slovenske Bistrice ter razcefrala trto v okolici Šmarja pri Jelšah na Kozjanskem, nekaterim sadjarjem in vinogradnikom v okolici Sevnice in drugod v Posavju pa potolkla ves pridelek, se je za vikend vreme umirilo.

Medtem ko nam je bilo v soboto še močno vroče, so se v nedeljo na nebu počasi, a vztrajno začeli kopičiti in večati oblaki. V popoldanskih urah pa je začel padati dež. »Počasi! Rahlo. Tako je najbolje,« mi je smeje rekel kmet na Ptujskem polju. »Tak umirjen dež je božji dar.«

Umirjen nedeljski dež, s katerim se je končal letošnji tretji vročinski val, je bil presenečenje tudi za meteorologe. Klimatologinja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje je pojasnila, da je bila Slovenija v nedeljo pod vplivom območja nizkega zračnega tlaka in višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka. »Imeli smo srečo, da sta se središči obeh pomikali proti vzhodu južneje od Slovenije. Tako so se najmočnejše nevihte v nedeljo pojavljale ob hrvaški obali. V Sloveniji pa smo dočakali dobrodošel dež, ki je namočil od vročine izsušena tla. Vreme je v nedeljo spominjalo na jesenske razmere.«

V hrvaški Istri in Dalmaciji, kjer vsako leto letuje veliko Slovencev, so se v sklopu treh dosedanjih vročinskih valov že tedne spopadali s silovitimi neurji in požari. Na območju Makarske so turisti v nedeljo okoli pol osmih zvečer, tik pred sončnim zahodom, na odprtem morju opazili ogromen nevihtni oblak, ki se je v trenutku spremenil v pravi tornado, pijavico, kot ta vodni snop, ki ga vrtinčast veter s hitrostjo nekaj sto kilometrov na uro dvigne pod oblak, imenujejo domačini. O močnem neurju in tornadih poročajo s Paga in Krka, kjer so lastniki plovil hiteli pospravljati svoje čolne in barke na kopno. Pri Šibeniku so gasilci in vojska z veliko muko omejili strahovit požar.

Vipavci obupujejo

Od začetka julija do petka je v Biljah na Goriškem padlo le 39 litrov padavin na kvadratni meter, tam so izmerili najvišjo dnevno temperaturo, ki je v posameznih dnevih presegla tudi 35 stopinj.

Skupaj s slovensko Istro sta Goriško in Vipavska dolina v povprečju najtoplejši in najbolj osončeni območji v Sloveniji. V zadnji epizodi padavin konec tedna je v Biljah sicer padlo 25 litrov dežja na kvadratni meter, a še vedno močno pod dolgoletnim povprečjem. Vipavskim kmetom je suša pobrala praktično ves pridelek.

Kot je poudarila agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, sta češnje vzela majski mraz in junijska moča, zdaj kmete po Vipavski dolini pestita pomanjkanje padavin in strahotna vročina. Kot so povedali kmetje, je koruza zelo slaba, prav tako pšenica, na travnikih pa že dolgo ni bilo tako slabega poletnega odkosa. Zaradi vročinskega šoka je sadno drevje precej manj obloženo s plodovi. Klimatologi pravijo, da se je povprečna temperatura v Vipavski dolini skozi zadnjih trideset let dvignila za celi dve stopinji.

Velika škoda

Do velikega šmarna, se pravi Marijinega vnebovzetja 15. avgusta, bo po besedah Sušnikove vreme muhasto. »V sredo sončno, nato do nedelje umirjeno s krajevnimi plohami. Precej bolj dinamično bo spet naslednji teden.«

Kljub temu da bodo temperature malo nižje, živo srebro se bo povzpelo na 27°C, izjemoma čez, bo po drugi strani v zraku precej vlage, zato bodo dnevi neprijetni.

Kmetje so veseli dežja, vendar se jih po mnogih pozebah in sušah v preteklih nekaj letih nebo tudi letos ni usmililo. Škodo na kmetijsko-gozdarski zbornici še preštevajo, a na Ptujskem polju so ocenili, da je toča povzročila škode za deset milijonov evrov. V Savinjski dolini pa je ledeno zrnje sklestilo 20 hektarjev hmelja in vzelo polovico letošnje žetve.