VREME

Jesensko vzdušje sredi poletja: listje divjega kostanja že odpada

Svoje so k drugemu letnemu času dodale nadležne žuželke.
Fotografija: Listje divjega kostanja odpada zaradi škodljivca. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Listje divjega kostanja odpada zaradi škodljivca. FOTO: Jure Eržen

Ne, ni še prišla jesen, čeprav listje divjega kostanja že marsikje rjavi in odpada. Zelo razširjeno parkovno okrasno drevo po Evropi v zadnjih dvajsetih letih napada žuželka kostanjev listni zavrtač, ki so ga gozdarji odkrili že leta 1984 v Makedoniji. Z območja prvega odkritja se je potem hitro in nenadzorovano širil. Danes v Evropi že težko najdemo nenapadena drevesa navadnega divjega kostanja, saj se škodljivec zelo dobro prilagaja lokalnim razmeram.

Večinoma ima tri rodove na leto, v območju mediteranskega podnebja celo več. Število je odvisno tudi od dolžine rastne dobe, ki pa se tudi v Evropi daljša. Žuželka prezimi kot buba v odpadlem listju. Bube so odporne proti nizkim temperaturam in visoki relativni vlažnosti. Spomladi se iz njih razvijejo metuljčki in odlagajo jajčeca na mlade liste, vsaka samička približno 100. Znanstveniki ugotavljajo, da je na enem večjem drevesu več deset tisoč metuljčkov prezimne generacije. Gosenice izvrtavajo liste, zaradi česar predčasno rjavijo, se sušijo in odpadajo. Hkratni učinek neugodnih vremenskih vplivov, kot sta suša in vročina, ter močno in prezgodnje odpadanje listja zaradi kostanjevega listnega zavrtača lahko resno ogrozijo preživetje dreves. Zaradi tako povzročenega stresa lahko v jeseni drevesa znova zacvetijo in vzbrstijo, ob nizkih jesenskih temperaturah pa pozebejo in naslednjo pomlad ne cvetijo, poženejo poškodovane prve liste in tvorijo šibkejše veje.

V našem okolju se močna napadenost listov pojavi v juliju in avgustu. Vodni režim napadenih dreves je sicer nespremenjen, četudi je večina listov poškodovana. A imajo lahko slabši prirast in manjše plodove.

Za kostanj na domačem vrtu obstaja nekaj receptur, kako se napada žuželk ubraniti, na primer za pripravke iz žajblja in drugih zelišč. V urbanem prostoru so lahko drevesa ogrožena tudi zaradi onesnaženja ali prevelike koncentracije soli v tleh. Za krepitev dreves so primerni pripravki iz alg in aminokislin. Vsekakor pa so dobra listna gnojila, ki vsebujejo baker. Treba je skrbeti tudi za zračnost krošenj, da se v njih ne zadržuje vlaga.

Novomeški Kettejev drevored se lahko pohvali s 370 divjimi kostanji. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Novomeški Kettejev drevored se lahko pohvali s 370 divjimi kostanji. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Poleg tega divje kostanje napada gliva, listna sušica. Povzroča nepravilne, več kvadratnih centimetrov velike rdeče rjave pege, ki so večinoma omejene z žilama in se največkrat širijo od roba proti sredini lista. Ob hujši okužbi listje vene, se včasih zvije, nakar se posuši in prezgodaj odpade. Simptomi so podobni poškodbam zaradi onesnažil in soli v tleh, pomanjkanja vode ali vročine. V vlažnih poletjih lahko bolezen prizadene večino listja v krošnji. V parkih je najbolj prizadet navadni divji kostanj, manj pa križanci z rožnatimi cvetovi ter rdeči divji kostanj.

Popolnoma je odporen drobnocvetni divji kostanj. Gliva prezimi na listju. Če jeseni odpadlo listje odstranimo, zmanjšamo možnost okužbe.

Ajda ne mara suše

Marsikje se na poljih sonči ajda in z nežnimi cvetovi krasi krajino, ki jo pesti vročina in ponekod tudi suša. Ajdo uvrščamo med žita, čeprav botanično ne spada med trave, kamor spada sicer večina preostalih žit. Botanično spada med dresnovke. Na Slovenskem je bila prvič omenjena v urbarju gornjegrajskega benediktinskega samostana leta 1426 pod imenom – poganka. Ime ajda je namreč prevzeto iz staronemške besede heiden, katere pomen je ajd, pogan. V 12. stoletju so jo iz poganskih krajev in Kitajske v Evropo namreč prinesli križarji.

Ima kratko rastno dobo od 70 do 90 dni. Lahko jo sejemo že maja kot glavni posevek, predvsem tam, kjer so tla plitvejša in so poletne suše pogoste.

Cvetoča ajda na Valnerjevem polju v Plitvici FOTO: Oste Bakal
Cvetoča ajda na Valnerjevem polju v Plitvici FOTO: Oste Bakal

Ajda kot glavni posevek zraste višje kot strniščni. Čas setve je odvisen od kraja, pa tudi od sorte. V Sloveniji večinoma sejemo strniščno ajdo od 10. do najpozneje 26. julija., na Gorenjskem in v Prekmurju lahko tudi prej, v Istri, na Krasu in Vipavskem pa v juniju po spravilu zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Možna je tudi setev v avgustu, a le če so napovedane padavine, sicer ajda ne bo kalila. Slaba stran strniščne setve je suša v avgustu, saj ima ajda kar velike potrebe po zračni in talni vlagi, še posebno v času cvetenja, oploditve in polnjenja zrnja.

Pri temperaturi nad 30 °C se rast ajde upočasni in nastavlja manj cvetov. Pomanjkanje vlage v času cvetenja, oploditve in nalivanja zrnja zmanjša število oplojenih cvetov in zrna se slabše polnijo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije