Jeterbenške legende postajajo resničnost (FOTO)
Polhograjski Dolomiti izletnike in pohodnike vabijo s številnimi lahko dostopnimi vrhovi in čudovitim naravnim okoljem, manj pa je znana zgodovinska dediščina tega konca osrednje Slovenije. Da bi razkrili večstoletne skrivnosti in bogato preteklost domačega kraja, si že dolgo prizadeva Turistično društvo Žlebe Marjeta v sodelovanju z arheologi in drugimi strokovnjaki: ti s svojimi spoznanji počasi razodevajo resnično zgodbo nekdanjih prebivalcev in raznolikim legendam, ki že dolgo vzbujajo radovednost domačinov in obiskovalcev, dajejo otipljivo podobo.
Najbolj koncentrirano grajsko območje
Kompleks gradov, stolp Nebojse ter Stari in Novi Jeterbenk, na območju 774 metrov visokega Jeterbenka v današnji občini Medvode, je imel, tako vemo danes, pomembno strateško in družbeno vlogo, o kateri pričajo tudi izsledki zahtevnih raziskav, nad katerimi zadnja leta bdita arheologa Ana Vičar in Andrej Gaspari.
Zadnji znani pisni viri o Jeterbenških omenjajo brata Janeza in Jurija leta 1375.
»Z raznimi viri ugotavljata, da ravno Jeterbenk skriva najbolj koncentrirano grajsko območje v Sloveniji, z dokazanim obstojem treh zgradb na najdiščih Kašča, Gradišče in vrh Jeterbenka,« pojasnjuje Lado Vidmar iz turističnega društva, zaslužen tudi za že tradicionalno razstavo v Galeriji pod kozolcem. Ta je zdaj zaživela v svoji 13. izvedbi, tokrat z naslovom Jeterbenški gradovi. »Najnovejša spoznanja dopolnjujejo znanje o rodbini teh spanheimskih ministerialov in osvetljujejo strateško-taktično ozadje umestitve v prostor ter vloge gradov na severni meji ljubljanskega gospostva v obdobju med letoma 1000 in 1500,« pojasnjuje sogovornik in pristavlja, da je bilo grajskih zgradb verjetno več, predstavljeni izsledki pa, kot rečeno, dokazujejo obstoj treh. Obetavna je še ena lokacija, Turniče, kjer so za zdaj potrdili tri umetne jarke, domnevno del zapore oziroma nadzorne točke med utrdbama na Jeterbenku in Kašči.
Tokratna razstava je zares posebna, saj ne temelji na estetskih fotografijah, kakor večina doslej, ampak je z grafičnimi prikazi, izsledki raziskav, poučnim besedilom, zemljevidi in drugimi prikazi predvsem izobraževalno in poučno zasnovana.
»Zaradi družbenih, zgodovinskih in lastninskih okoliščin ter dejstva, da niso imeli moških potomcev, so Jeterbenški izumrli, nekje okoli leta 1350 se je končala njihova zgodba,« še pove Vidmar. Zadnji znani pisni viri omenjajo brata Janeza in Jurija leta 1375, že 1344. pa so jeterbenški gradovi pripadli Šperenbergom. Zgradbe so postopoma začele propadati, v notranjeavstrijski fevdni knjigi pa je zapisano, da je cesar Friderik III. leta 1444 podelil bratoma Konradu II. in Juriju I. Apfaltrerju ter njunemu nečaku Volfgangu in Rudolfu, čigar sorodstvene vezi s preostalimi niso znane, različne fevde v okolici današnje Ljubljane, med drugim Stari in Novi Jeterbenk ter Nebojse.
Nekoč so bile Podk(g)rajsko
Najbolj dostopno za raziskave območje Gradišča so leta 2008. s sondami prečesali tudi študentje arheologije in odkrili palacij, bivalni del, obzidje in številne artefakte, med njimi novce in puščične osti, ter najdbe umestili v zgodovinsko obdobje. Nedaleč proč, malce nad cerkvijo sv. Marjete, o njihovih odkritjih priča tudi poučna tabla, še veliko več pa zdaj razkriva najnovejša razstava v priljubljeni galeriji, kjer se lahko obiskovalci podrobneje podučijo o zgodovini in vlogi Jeterbenka ter Žleb. Mimogrede, naselje, ki je danes imenovano predvsem po razgibanem površju, je nekoč, tako kažejo viri, nosilo ime Podkrajsko ali Podgrajsko, kar znova potrjuje nekdanjo pripadnost in zgodovinsko umestitev. Vse to in še veliko več na 14 tablah razkriva nova razstava, ki je nastala v sodelovanju turističnega društva, občine Medvode in Zavoda Sotočje ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, oddelka za arheologijo. »Tokratna razstava je zares posebna, saj ne temelji na estetskih fotografijah, kakor večina doslej, ampak je z grafičnimi prikazi, izsledki raziskav, poučnim besedilom, zemljevidi in drugimi prikazi izobraževalno in poučno zasnovana,« k ogledu še povabi Vidmar.
Galerijo pod kozolcem bodo čez približno pol leta zapolnile nove podobe, tokratna razstava pa bo dobila svoj prostor pri knjižnici v Medvodah, še pozneje ob Zbiljskem jezeru, in tako sklenila svoj cikel. Nedvomno pa si jo bo ob vsakodnevnih sprehajalcih veliko občudovalcev ogledalo tudi 25. junija, ob tradicionalnem Pohodu po poteh roparskih vitezov; ta je že vrsto let izviren poklon nekdanjim prebivalcem Jeterbenka, vitezom Hertenberškim, ki še tisočletje pozneje, skupaj z legendami o skritem zakladu, burijo duhove in domišljijo domačinov ter obiskovalcev, eden od postankov udeležencev pa je ravno ob kozolcu, ki je od leta 2016 priljubljeno razstavišče in dragocena pridobitev tega skritega kotička Polhograjskih Dolomitov.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
