»POGREŠAM TE KOT ŠE NIKOLI«
Jokali boste kot dež, ko boste brali zapis očeta Gregorja, ki je ostal brez sina
»Občutek imam kot, da se ničesar več ne bojim.«
Odpri galerijo
Viljem Julijan z očetom Gregorjem. FOTO: osebni arhiv
Z izgubo se ljudje soočamo različno. Nekateri se zaprejo vase in se trudijo svoja čustva 'predelati' sami, drugi so popolno nasprotje teh. Med zadnje spada tudi Gregor Bezenšek, oče pokojnega Viljema Julijana, ki je svoje oči za vedno zaprl 19. maja letos (za malčka je bila usodna redka in smrtonosna genska bolezen, več o tem preberite na povezavi). Njegov oče je svoja občutenja redno delil z javnostjo, z ženo sta celo ustanovila sklad podpore, Sklad Viljema Julijana.
Gregor je danes objavil čuten zapis, v katerem je razgalil svoja čustva, kako je ob izgubi otroka, da takrat izgubiš svet, izgubiš ljubezen in življenje: »Občutek imam kot, da se ničesar več ne bojim. Kot da nič več ne morem izgubiti.« Sina Viljema Julijana pogreša kot še nikoli in z mamico bi dala vse za en njegov objem: »A zavedam se, da te bova z mamico nekoč še močno objela. /.../ Stisnila te bova k sebi in nikoli, res nikoli več izpustila. Tako kot je bilo tiste dni, ki jih danes več ni ... A ne skrbi, močna sva in vse vlagava v to, da zmoreva. Tudi tvoja sestrica, Ella Vita. In vedi, da si! Obstajaš in še živiš! V naših srcih ter vsepovsod! Hvala, da pomagaš mnogim in odpiraš vrata, ki so bila dolgo zaprta.«
Za en objem ...
Gregor je danes objavil čuten zapis, v katerem je razgalil svoja čustva, kako je ob izgubi otroka, da takrat izgubiš svet, izgubiš ljubezen in življenje: »Občutek imam kot, da se ničesar več ne bojim. Kot da nič več ne morem izgubiti.« Sina Viljema Julijana pogreša kot še nikoli in z mamico bi dala vse za en njegov objem: »A zavedam se, da te bova z mamico nekoč še močno objela. /.../ Stisnila te bova k sebi in nikoli, res nikoli več izpustila. Tako kot je bilo tiste dni, ki jih danes več ni ... A ne skrbi, močna sva in vse vlagava v to, da zmoreva. Tudi tvoja sestrica, Ella Vita. In vedi, da si! Obstajaš in še živiš! V naših srcih ter vsepovsod! Hvala, da pomagaš mnogim in odpiraš vrata, ki so bila dolgo zaprta.«
