Joveva se je razjezila in pisala direktorjem: Ne bom se ustavila pri pismu

Svoj zapis je začela takole: »Sem Irena Joveva in sem evropska poslanka. Vem, da me s pomočjo spletnih prevajalnikov lahko tudi na ta način razumete brez večjih težav. Kljub temu bom spoštljivo upoštevala dejstvo, da slovenskega jezika (po vsej verjetnosti) ne govorite, zato bom v nadaljevanju pisala v jeziku, ki ga zagotovo obvladate. Toda zapis v maternem jeziku je moja pravica in moja izbira. Čas je, da to začnete upoštevati pri ponudbah in storitvah vaše v Sloveniji prisotne platforme.«

Na poslanko smo naslovili nekaj vprašanj v zvezi s tematiko, o kateri je spregovorila, in tukaj so odgovori.

Kaj vas je privedlo do tega, da ste se odločili poslati dopis?

Neenakopravnost pri dostopu do vsebin, ki jih te platforme ponujajo. Zakaj bi bila slovenščina prikrajšana? Tu gre za očitno diskriminacijo jezikov z manj govorkami in govorci. Če je neka platforma prisotna na našem tržišču, potem sem prepričana, da mora biti dostopna tudi v slovenskem jeziku.

V bistvu me je najbolj spodbudilo (ali bolje rečeno spodbodlo) to, da je eden od predstavnikov podjetja, ko so lansirali svoje storitve v Sloveniji, izrecno povedal, da razširitve na slovenski jezik ne bo. Odločila sem se ukrepati, kolikor se z moje trenutne pozicije da. Pa sploh ne gre zame, da se razumemo. Razumem in uporabljam več tujih jezikov. Kaj pa starostniki, gluhi, naglušni? Otroci, konec koncev? Jezik je izredno pomemben za njihovo vzgojo in izobraževanje. Preprosto: gre za to, da bi vsi ljudje morali imeti pravico oziroma možnost, da v svojem jeziku uporabljamo storitve v svoji državi.

Ste tudi sama uporabnica omenjenih platform?

Iskreno, za eno izmed omenjenih platform sploh nisem vedela, da obstaja, dokler se nisem poglobila v tematiko in videla vso to ravnodušnost glede slovenskega jezika. Eno od platform pa uporabljam, to sem tudi javno zapisala (v svojem zapisu na facebooku). Ponavljam, da ni problem v tem. Tudi ni problem v obstoju omenjenih platform, seveda je prav, da jih imamo tudi pri nas, zakaj pa ne? Problem je, da tak odnos multinacionalk manjšinam ne daje dovolj pozornosti (v tem primeru ne tako razširjenim jezikom) oziroma, natančneje, diskriminira. Marsikdo je zaradi tega prikrajšan in do teh vsebin nima enakopravnega dostopa, kar je diskriminacija. Ta pobuda je zanje. Pismo bi naslovila na izvršne direktorje, tudi če ne bi uporabljala nobene izmed platform ali če bi uporabljala vse tri. Naš čudoviti slovenski jezik je naša pravica in naša izbira, od česar ne odstopam.

Kako to, da svojega dopisa niste naslovili tudi na Apple, ki uporabnike še vedno pušča brez uporabe slovenščine, medtem ko je hrvaščina podprta?

Pri svojem pismu sem se oprla na digitalne platforme, ki ponujajo različne digitalne pretočne vsebine. Po domače povedano, na tiste, ki ponujajo filme, serije, dokumentarce itd. – torej videovsebino. Seveda pa se popolnoma strinjam z vami, da je težava širša. To pismo je bilo le eden od prvih korakov, ukrepati nameravam tudi na druge možne načine, tudi na drugih področjih, tudi proti drugim multinacionalkam.

Ste prejeli že kakšne odgovore oz. kakšna so vaša pričakovanja v zvezi z dopisom?

Lahko povem, da sem že včeraj, torej na dan poslanega pisma, prejela vabili na sestanek oziroma pogovor z dvema evropskima predstavnikoma omenjenih podjetij. Seveda se bom odzvala, bomo videli, kaj bo in kakšne rešitve lahko ponudijo oziroma jih morda skupaj najdemo. Še enkrat naj poudarim: ne bom se ustavila pri pismu.