Jože je izdelal prvo suhokranjko (FOTO)

Jože Pečjak iz Dečje vasi pri Zagradcu je izdelovalec diatoničnih harmonik, član ansambla Slapovi, oče Dejana in Katarine ter slabša polovica žene Jožice. Rodil se je v vasi Plešivica v družini s sedmimi otroki in v rojstni kraj se v prostem času z veseljem vrača. Sprehodi se skozi suhokrajinske gozdove in nabira potrebno energijo.

Po osnovni šoli, ko so bile razmere takšne, da se je moral čim prej zaposliti, je dobil službo v žužemberški Iskri, pozneje si je nabiral izkušnje še v Litostroju in novomeškem Revozu.

Suhokranjka.

»Trinajstega maja 1983 sem kupil prvo harmoniko, melodijo,« se živo spominja svoje ljubezni Jože Pečjak. Tako se je uresničila njegova otroška želja. Meh je raztegoval z velikim veseljem, prve glasbene napotke je dobil pri prijatelju Slavku Mrvarju, tudi samouku iz Dešeče vasi, pa tudi pri Avgustu Železniku, znanem izdelovalcu harmonik z Vrhnike.

Suhokranjka že igra.

Z vajo in velikim veseljem je kot pravi samouk osvojil skrivnosti igranja na frajtonarici. Bil je med soustanovitelji ansambla Slapovi v začetku 90. let. Na tiste čase ima prijetne spomine, nastopali so tudi po trikrat na teden, in sicer na veselicah, festivalih, kjer so nizali zmage in pobirali nagrade. Skupino je zapustil po dobrem desetletju igranja.

Leta 1993 je izdelal tudi prvo diatonično harmoniko in jo še hrani za spomin. »Pri delu v tovarnah sem pridobil številne ročne spretnosti in jih uspešno uporabil pri izdelavi harmonike,« poudarja Jože in doda, da je v Sloveniji veliko sestavljavcev harmonik, na prste ene roke pa lahko preštejemo izdelovalce. »Dve leti sem čakal na mnenje obrtne zbornice in leta 1997 odprl domačo in umetnostno obrt izdelovanja harmonik. Vseskozi se nadgrajujem, sproti odkrivam možne izboljšave. Upam, da še ne vem vsega, ker je to res zanimivo delo in je vsaka harmonika unikat,« je upravičeno ponosen mojster samouk.

Nekatere Pečjakove harmonike imajo poslikavo.

»Zaupanje v moje delo potrjujejo kupci in narodno-zabavni ansambli in ljudski godci, ki igrajo na moje harmonike znamke Pečjak: ansambli Krjavelj, Bobri, Gadi, Ugib, Mladi Belokranjci, Pojav, Dolenjski zvoki, Ansambel Gašperja Kavška, Ansambel Roka Kastelca, Kvinta, Petan in drugi. Načrte imam v glavi, večino delov naredim sam, zadnjo besedo pa imajo ušesa: ko na vaji slišiš, kje si. Pri izdelavi uporabljam domač, posušen les: smreko, jelšo, češnjo, hruško, cedro, javor, bukev in celo gaber.«

V delavnici je Jože Pečjak 10. februarja z veliko ljubeznijo izdelal tudi prvo frajtonarico suhokranjko. Krasijo jo trobente in posebna okrasna mreža na zapiralkah tipkovnice, idejo zanjo je dobil na sprehodu v gozdu. »Ta model sem poimenoval po naši Suhi krajini,« ponosno pove mojster, ki si tudi srčno želi, da bi njegovo delo nadaljevala mlada generacija. 

Krasi jo ročno izdelana mreža na zapiralkah.

Osnutek okrasne mreže, narisan na papir.