Julij je bil toplejši od povprečja

Julija smo beležili kar pestro vremensko dogajanje, pogosto so nastajale močnejše nevihte z nalivi, sunki vetra in točo, ponekod so divjala huda neurja, ki so povzročila veliko gmotne škode tudi v kmetijstvu. Nekatera območja je toča prizadela celo večkrat zapored. Tudi zadnji julijski teden je po vročinskem valu prejšnji vikend prinesel burno vremensko dogajanje, ki se je ponekod tragično končalo. S prihodom hladne fronte so po vsej državi nastale nevihte, zaradi velike pregretosti ozračja in vetrovnega striženja so ponekod prerasle v neurja. Tudi tokrat se nismo izognili krajevnim neurjem, nalivom, močnemu vetru, strelam, ponekod toči. Količine dežja so bile v večjem delu Slovenije med 30 in 60 mm, ponekod tudi več. Zaradi obilnejših nalivov so nastale težave z meteorno vodo in hudourniškimi vodotoki. Precej težav so povzročale tudi strele.

Osvežitev po vročih dneh

V Sloveniji v minulih desetletjih zaradi redke ogroženosti z vročino nismo imeli enotno dogovorjenega kazalnika za spremljanje vročine. Zaradi vročinskih valov v minulem desetletju in grožnje vročinskih valov v prihodnosti pa se je pokazala potreba po izbiri kazalnika, s katerim bi enotno spremljali vročino na državni ravni. Enotne definicije za vročinski val ni; na Arsu uporabljamo definicijo, sprejeto na znanstvenem posvetu o vročinskih valovih Slovenskega meteorološkega društva, ki pravi, da je vročinski val obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C.
Na vročino se lahko tako ljudje kot preostali živi svet do neke meje prilagodijo, sposobnost prilagajanja je različna, zato so tudi kazalniki za spremljanje vročine prilagojeni različnim ciljnim skupinam. Letošnji konec julija je bilo marsikje v Franciji, Nemčiji in državah Beneluksa najbolj vroče v več kot sto letih, marsikje je bilo nad 40 °C. V večjem delu Slovenije smo beležili že tri vročinske valove, na Goriškem in na Obali od štiri do pet, odvisno od lokacije. Minuli teden smo beležili tudi nekaj tropskih noči: po definiciji je tropska noč takrat, ko najnižja temperatura ne pade pod 20 °C. V Ljubljani je bilo po podatkih klimatologov v zadnjih 20 letih kar več večdnevnih obdobij z najnižjo temperaturo nad 20 °C, na primer od 29. julija do 1. avgusta 2018 in od 17. do 24. julija 2015.



Za nami je dobra polovica meteorološkega poletja, zato že lahko podamo približne ocene o tem, kako toplo je oziroma bo. Junij je bil izjemno topel, tako rekoč izenačen z rekordno toplim junijem 2003; odklon od dolgoletnega povprečja je bil okoli 4 °C. Prve ocene kažejo, da bo tudi julij za od 1 do 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, zagotovo pa bo znatno manj vroč kot v letih 2015 in 2006.

Poskrbimo za rastline po neurjih

Čez vikend smo zabeležili padec temperature zraka, najvišje dnevne so v nedeljo ostajale le blizu 20 °C. Po tropskih nočeh, ko temperature v Ljubljani niso padle pod 22 °C, se je končno osvežilo. Popustil je vročinski stres, novega vala ni na vidiku. Rastline so si rahlo opomogle od vročinskega, ponekod tudi sušnega stresa. Žal pa sta marsikje intenziven dež in toča poškodovala rastline. Po neurjih je treba poskrbeti, da se rane na rastlinah zacelijo in zasušijo čim prej. Najprimernejši so pripravki iz morskih alg ali aminokislinski pripravki. Pogoste padavine so ugodne za razvoj bolezni, zato moramo poskrbeti za varstvo rastlin.

Tudi vroči dnevi rastlinam povzročajo stres. V letošnjem poletju smo jih na Goriškem beležili že več kot 30, povprečno se jih v poletju pojavi sedemnajst. Čeprav bi za hribovita območja pričakovali več svežine, smo letos tudi tam zabeležili precej nadpovprečno število vročih dni. Vročinski stres nastopi ob previsokih dnevnih temperaturah pa tudi ob previsokih nočnih temperaturah in previsokih temperaturah tal; običajno je seštevek vpliva vseh treh neugodnih dejavnikov. Vročinski stres je največkrat povezan s sušnim stresom, saj imajo visoke temperature zraka še večji vpliv, ko je količina vode omejena. Rastline lahko obvarujemo pred njim: senčimo, uporabljamo zastirke in rastline dobro oskrbimo z vodo. Pametno je načrtovati pridelavo tako, da posevki najobčutljivejša razvojna obdobja preživijo ob ugodnejših temperaturnih razmerah.