USTVARJALCI
Junaki slovenskih stripov: Prometne basni
Strip je nastal kot plod sodelovanja pisatelja Slavka Pregla in karikaturista Andreja Habiča.
Odpri galerijo
Habičev strip je bil najbolj brana stran v reviji Avtomagazin.
V drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja je prišlo do bistvenih sprememb tudi v izdajanju časnikov in revij, ki naj bi bili po novem odvisni predvsem od uspešnosti na trgu. Zato so tudi v največji slovenski časopisni hiši ČGP Delo začeli izdajati še t. i. komercialne publikacije. Med take se je poleg drugih Delovih revij uvrščal štirinajstdnevnik Avtomagazin, ki je kot svojo posebno atrakcijo objavljal tudi strip Prometne basni.
Omenjeni strip je nastal kot plod sodelovanja pisatelja Slavka Pregla in karikaturista Andreja Habiča. Prometne basni so bile družbenokritični strip, ki je opozarjal na napake v prometu. Lahko je šlo za kritiko ignorantskih udeležencev v prometu, za težave pri gradnji cest in podobno.
Pozneje, ko je Pregl nehal pisati scenarije za ta strip, so k naslovu dodali pridevnik iz priimka preostalega avtorja: »Habičeve (prometne basni)«.
Vsebinsko so se Habičevi scenariji oddaljili od prvotne Preglove zamisli in te basni so postale morda najbolj oster satirični strip v zgodovini slovenske devete umetnosti. Marjan Spazzapan, dolgoletni odgovorni urednik Avtomagazina, je večkrat poudaril, da je bil Habičev strip najbolj brana stran v reviji.
Slovenci imamo razmeroma veliko karikaturistov, ki uživajo sloves tudi zunaj svojih meja, med njimi je eden najbolj prepoznavnih gotovo Andrej Habič, tako po svojem slogu kot po »podpisu« na karikaturah. Rodil se je v Ljubljani leta 1939, umrl pa je v prometni nesreči na gorenjski avtocesti leta 1986. V rojstnem kraju se je šolal in tudi študiral arhitekturo, vendar se ni posvetil temu poklicu, čeprav so njegovi sošolci in prijatelji trdili, da je bil zelo nadarjen in bi bil zanesljivo uspešen arhitekt.
Ko so mu v dnevniku Slovenski poročevalec objavili prvo karikaturo, je bil »pečen«, kot je temu sam pravil; tako je postal novinar-ilustrator v časnikih in revijah. Največ je objavljal v edicijah ČGP Delo, pa tudi v Pavlihi, Mladini itd. Bil je tudi tehnični urednik, npr. v ITD (Informativni tednik Dela).
Omenjeni strip je nastal kot plod sodelovanja pisatelja Slavka Pregla in karikaturista Andreja Habiča. Prometne basni so bile družbenokritični strip, ki je opozarjal na napake v prometu. Lahko je šlo za kritiko ignorantskih udeležencev v prometu, za težave pri gradnji cest in podobno.
Pozneje, ko je Pregl nehal pisati scenarije za ta strip, so k naslovu dodali pridevnik iz priimka preostalega avtorja: »Habičeve (prometne basni)«.
Andrej Habič (1939–1986)
Vsebinsko so se Habičevi scenariji oddaljili od prvotne Preglove zamisli in te basni so postale morda najbolj oster satirični strip v zgodovini slovenske devete umetnosti. Marjan Spazzapan, dolgoletni odgovorni urednik Avtomagazina, je večkrat poudaril, da je bil Habičev strip najbolj brana stran v reviji.
Slovenci imamo razmeroma veliko karikaturistov, ki uživajo sloves tudi zunaj svojih meja, med njimi je eden najbolj prepoznavnih gotovo Andrej Habič, tako po svojem slogu kot po »podpisu« na karikaturah. Rodil se je v Ljubljani leta 1939, umrl pa je v prometni nesreči na gorenjski avtocesti leta 1986. V rojstnem kraju se je šolal in tudi študiral arhitekturo, vendar se ni posvetil temu poklicu, čeprav so njegovi sošolci in prijatelji trdili, da je bil zelo nadarjen in bi bil zanesljivo uspešen arhitekt.
Vsebinsko so se Habičevi scenariji oddaljili od prvotne Preglove zamisli in te basni so postale morda najbolj oster satirični strip v zgodovini slovenske devete umetnosti.
Ko so mu v dnevniku Slovenski poročevalec objavili prvo karikaturo, je bil »pečen«, kot je temu sam pravil; tako je postal novinar-ilustrator v časnikih in revijah. Največ je objavljal v edicijah ČGP Delo, pa tudi v Pavlihi, Mladini itd. Bil je tudi tehnični urednik, npr. v ITD (Informativni tednik Dela).
