Jürek vedno premaga zlo (FOTO)
Folklorno društvo Rožmarin Dolena je ob koncu poletnih dni leta 2021 v Halozah, v svoji matični lokalni skupnosti, proslavilo več kot štiri desetletja nepretrganega in uspešnega delovanja s tridnevnimi prireditvami, ki so opomnile na vse člane v teh desetletjih, posebno na posameznike, ki so pustili neizbrisne sledi ohranjanja tradicije in lokalnih posebnosti na področju plesa, pesmi, gastronomije ter ljudskih šeg in navad v času različnih tranzicijskih obdobij, ki so vplivala na razvoj družbe, miselnosti in sprejemanje lokalnih tradicijskih kultur.
Skozi vse obdobje so si rožmarinovci zavedno zadajali ohranjati tradicijo lokalnega v njegovi avtentični obliki in dodajati ščepce aktualnega znanja časa ter slediti zdravim smernicam prilagajanja. To so zgodbe malih posameznikov, ki razumejo veličino teže bogate preteklosti in radovedno vstopajo v veliki svet. Eden od običajev, ki so ga obudili in ga v društvu negujejo, je tradicija Jüreka in Rabolja. Jürek, zeleni junak, premaguje demona izpod Donačke gore, ki v tem času po gostih pragozdovih Haloz straši s svojo zloveščo zunanjostjo ter nas opominja na zlo, v dejanski formi ali zgolj v domišljijski obliki. Bije se boj med svetlobo in temo, dobrim in zlim, med hladno zimo in prihajajočo pomladjo. Tako se pripoveduje zgodba starih običajev, vsako leto preslikana v aktualni čas in optimistično zastavljena z zmeraj pozitivnim koncem.
Jüreka in Rabolja spremljajo jurači in vesela glasba, ki k hiši dostavijo veliko dobrega, rodovitnega in upanja, da dobro in svetloba zares vedno zmagata. Takoj po svečnici so se lotili priprave zelenega Jüreka, ki je našit iz tisoč vejic zelenega bršljana iz Haloz. Letos so izdelali kar dva, saj je en tekal po širšem območju in dokončno pregnal Rabolja nazaj v globino gozdov pod Donačko goro, drugi pa zrl v obiskovalce mesta Ptuja iz izložbe na Miklošičevi ulici.
Jüreka in Rabolja spremljajo jurači in vesela glasba, ki k hiši dostavijo veliko dobrega.
Rožmarinovci se veselijo prihodnjih novih plesnih dogodivščin, ki jih bodo popeljale na srečanja folklornih skupin, v kulinarične izobraževalne vsebine in v poletje, ki jih bo popeljalo na kakšno mednarodno prireditev, kjer bodo z veseljem in ponosom predstavljali izročilo svojih babic in dedkov.
