Jurjevanje se jim v tem slovenskem mestu pretaka po žilah (FOTO)
»Kar 20 let že vodim Folklorno skupno Dragatuš, plešem pa že več kot 30 let. Navdušili so me kot otroka, društvo me je povabilo k sodelovanju. Danes v FS Dragatuš plešeta tudi moji hčerki. Folklora je tradicija, ki te okuži, navduši od malega,« nam tako navdušeno in ponosno pove Tadej Fink, folklorist, sicer pa tudi vodja folklornega programa na Jurjevanju. V Črnomlju, festival pa je ponos cele Bele krajine, je od četrtka do nedelje potekal najstarejši folklorni festival v Sloveniji, Jurjevanje, ki temelji na ljudskem folklornem izročilu, tako Bele krajine kot ostalih regij Slovenije.
Prvič uradno 1964
Zgodovina Jurjevanja sega v daljno leto 1933 ali še natančneje v leto 1939, ko je bil v Črnomlju prvič organiziran Festival narodnih pesmi in plesov. Ta je postavil temelje za festival, ki ga praznujemo danes. Dogodek je bil pravi praznik Bele krajine, ki je združeval ples, obrede in igre ter pritegnil zanimanje obiskovalcev iz vse Slovenije. Prvo uradno Jurjevanje, kot ga poznamo danes, je bilo organizirano leta 1964. Sprva je festival prikazoval ljudske plese Bele krajine s konca 19. in začetka 20. stoletja, vendar se je sčasoma prelevil v sodoben festival, ki združuje domače in tuje tradicije tako preteklosti kot sodobnosti.
»Pravi Belokranjci imamo jurjevanje v krvi. Jurjevanje čutimo,« pa nam pove Barbara Papež Lavrič, domačinka, prva, morda druga soseda prizorišča festivala, sicer pa danes direktorica RIC Črnomelj, ki je organiziral ta festival. »Želeli smo, da pripravimo za vsakogar nekaj, tudi zato toliko dogodkov in spremljevalnih aktivnosti,« nadaljuje Barbara.
126 donatorjev in sponzorjev jih je podprlo.
V četrtek dopoldne so na Ljudski univerzi ZIK Črnomelj pripravili etnodelavnice, nekakšen sprehod skozi belokranjsko dediščino, druženje ob ljudskem petju, spoznavanje belokranjskih jedi in vezenja. Popoldne je v Jurjevanjski dragi (to je osrednje prizorišče Jurjevanja) potekalo srečanje otroških folklornih skupin Bele krajine, nato pa ob 21. uri tudi uradno odprtje letošnjega, že 60. Jurjevanja.
Predstava za otroke in rokodelski sejem sta začela petkovo dopoldansko dogajanje. Popoldne je bil pri cerkvi sv. Duha koncert Tamburaškega orkestra in Tamburaškega kvinteta Glasbene šole Črnomelj. Zvečer so sledili koncert Big banda Črnomelj, nastopi tujih folklornih skupin in zabavni program s skupino Dejan Dogaja band.
V soboto se je dogajanje začelo z dopoldanskim nastopom Godbe Črnomelj pred črnomaljskim gradom, tržnico dobrot in rokodelstva ter ustvarjalnimi delavnicami za otroke. Sledili so nastopi folklornih skupin, rokodelski sejem ter nastopi različnih glasbenih skupin. Vrhunec je bila večerna zabava s skupino Chicas.
V nedeljo so v Jurjevanjski dragi med drugim s proslavo zaznamovali tudi dan državnosti. Ob 22. uri pa je sledil zaključni koncert Vlada Kreslina in skupine Mali bogovi. Dogajanje so strnili v pet dni in 40 dogodkov. Sodelovalo je 16 odraslih folklornih zasedb, od tega pet iz tujine, ter kar 14 otroških skupin; skupaj 400 odraslih in kar 370 otrok, skupaj je bilo okoli 1300 vseh nastopajočih.
Otroci navdušeni
»Res imamo veliko srečo, da v Beli krajini tako po vrtcih kot šolah gojijo bogato tradicijo, prizadevna pa so tudi folklorna društva, ki sama iščejo mlade, da bi plesali. Menim, da je kar podvig, da nam je uspelo v Beli krajini, ki šteje 26.000 prebivalcev, na tem Jurjevanju zbrati 370 otrok, ki so plesali. Sedaj moramo dobro delati, da jih čim več ostane v naših vrstah,« Tadej Fink ne skriva navdušenja ob pogledu na mlade upe. Tudi sam je bil tak in je vztrajal.
»Folklora je kompleksna kulturna disciplina, zelo je interdisciplinarna. Če želiš biti dober folklornik, moraš znati marsikaj: petje, ples in dramsko igro, obvladati moraš kostumografijo, godčevstvo, oder, mimiko. Da to obvladaš, potrebuješ zelo izkušene ljudi. To ni pevski zbor, da bi samo pel, to ni instrumentalni ansambel, da bi le igral. Tudi zato dober folklornik potrebuje do pet let, da se oblikuje. Vse to pa terja svoj čas. Pri folklori ostanejo ljudje, ki so potrpežljivi in imajo radi soljudi. Taki, ki se radi družijo. Predvsem pa te folklora uči za življenje,« je jasen Fink.
Če želiš biti dober folklornik, moraš znati marsikaj.
V petih dneh so na svoj račun prišli tudi tuji folkloristi, tudi tisti iz Paname in Južne Koreje. V Slovenijo so jih Belokranjci pripeljali tudi s pomočjo Festivala Lent, v teh dneh pa so dodobra spoznali vse čare Bele krajine. Domačini so poskrbeli, da so prišli v teh dneh tudi do teh, ki na Jurjevanje ne morejo več: plesali so v domovih starejših občanov. Vsak večer festivala je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Nad vsako stojnico pa napis, tudi NK Bela krajina je imel svoj prostor.
»Veseli in ponosni smo, ker že drugo leto tesno sodelujemo z društvi. V teh naših društvih je še vedno prisotno veliko prostovoljstva in želje, da se naredi nekaj za lokalno skupnost. Belokranjci smo srčni ljudje, zato to izhaja iz nas. Ob te pa je treba vedeti, da ves zaslužek, ki ga društva ustvarijo, gre direktno v klub,« še pove Barbara Papež Lavrič.
Zahvale
Martin Matkovič, Anica Matkovič, Leopold Perko, Zdenka Pezdirc, Jurij Špehar, Mira Madronič, Janko Balkovec, Anton Vardjan, Vinko Grabrijan, Majda Veselič, Janko Bračika, Stane Križ, Bernarda Starašinič, Marjetka Sever, Marjan Vidic pa so na festivalu prejeli jubilejna priznanja za dolgoletno sodelovanje na festivalu Jurjevanje v Beli krajini.
»Šestdeset let Jurjevanja ni rojstnodnevni jubilej, ampak je živo gibanje. To je vztrajna in neizmerna energija po ohranjanju in varovanju najelementarnejšega dela kulturne ustvarjalnosti. Temu in vsem nosilcem bodi namenjen spoštljiv in globok pozdrav in iskrene čestitke,« pa je festivalu čestital etnolog dr. Marko Terseglav, ki je ob tem spomnil, da je bila Slovenija leta 1991 sprejeta kot pridružena članica v organizaciji Unesco, organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.
»Takrat so naši politiki podpisali zavezo o ohranjanju duhovne, ljudske kulture,« opozori dr. Terseglav. Prepričan je, da bi moralo tudi Jurjevanje prej ali slej priti pod Unescovo zaščito.
