Jutri o novi kmetijski ministrici
Poslanci bodo jutri na izredni seji državnega zbora (DZ) odločali o imenovanju poslanke Svobode Mateje Čalušić na funkcijo ministrice za kmetijstvo, je sklenil kolegij predsednice DZ. Včeraj jo je zaslišal tudi pristojni parlamentarni odbor. Če bo potrjena, bo na kmetijskem resorju nasledila Ireno Šinko.
Mateja Čalušić je na zaslišanju pred matičnim odborom DZ med ključnimi nalogami izpostavila kmetijsko in prehransko varnost. Zavzemala se bo za trajnostne oblike kmetovanja ter za to, da bo poklic kmeta dobil večji pomen in postal bolj privlačen, predvsem za mlade.
Uvodoma je članom odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova pojasnila zaplet okoli njene izobrazbe, saj je bilo na straneh DZ prvotno navedeno, da ima univerzitetno izobrazbo, medtem ko ima diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje. Kot je včeraj ponovila, se ni lažno predstavljala. »Priznam pa, da bi morala natančno pogledati vse svoje podatke, zato se moram za tako površnost jasno opravičiti,« je dejala.
Ireno Šinko je državni zbor razrešil oktobra lani.
Začasne posle je prevzel obrambni minister Marjan Šarec.
Na to mesto je predsednik vlade tik pred zdajci predlagal Matejo Čalušić.
»Kmetijsko in prehransko varnost absolutno razumem kot temelj obstoja vsake države,« je poudarila in izpostavila, da je slab dohodkovni položaj kmetov in kmetic eden izmed bistvenih razlogov za nezadosten razvoj slovenskega kmetijstva in podpovprečno število mladih v starostni strukturi kmetijstva. Poklic kmeta oziroma kmetice mora po njenem postati bolj cenjen v Sloveniji.
Ni zadostnega zavedanja
Osnovni cilj se ji zdi, da imajo mladi kmetje in kmetice takšen dohodek od kmetovanja, da jim ni treba razmišljati o dodatni zaposlitvi. Da bi mladi ostali v kmetijstvu, pa bi po njeni oceni lahko pomagali tudi določeni ukrepi, ki gredo v smeri krajšega delovnega časa, daljšega dopusta ali dolgoročnega kritja odsotnosti zaradi obveznosti pri delu na kmetiji.
Priznam pa, da bi morala natančno pogledati vse svoje podatke, zato se moram za tako površnost jasno opravičiti.
Poudarek v kmetijstvu mora biti po njenem mnenju na spodbujanju inovacij in prenosu znanja v prakso. Pri svojem delu se bo med drugim zavzemala za ohranjanje družinskih kmetij na hribovitih območjih, spodbujala pa bo tudi prehod na trajnostne oblike kmetovanja in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo.
»V Sloveniji žal še ni zadostnega zavedanja, da obdelana zemlja na podeželju pomeni tudi prehransko varnost ljudem v mestu,« je poudarila. Prehransko varnost bi po njeni oceni lahko zagotovili tudi z več rastlinske pridelave hrane. Pri zelenjavi se ji odstotek samooskrbe zdi še posebej nizek. Velik potencial za razvoj pa po njenem mnenju v Sloveniji predstavlja sadjarstvo.
