Jutri so zopet dovoljene sanje: Naša dežela proslavila prvi rojstni dan (FOTO)
Spoštovanje je vedno bila slovenska vrednota. Izgubili smo ga v času, ko smo za težave iskali krivca in pri tem prst usmerjali v politiko. In zdaj se moramo spet naučiti osnov medsebojnega spoštovanja, je poudarila Aleksandra Pivec ob prvem rojstnem dnevu svoje stranke Naša dežela.
Rojstni dan so proslavili v četrtek na prvem programskem kongresu stranke v Kongresnem centru Bled, kjer se je zbralo več sto delegatov in gostov, ki so od bliže spoznali vseh 88 poslanskih kandidatov in kandidatk na prihajajočih državnozborskih volitvah.
Povezovanje, ne delitve
Nekdanja kmetijska ministrica in bivša predsednica Desusa je v nagovoru večkrat poudarila, da Naši deželi ni za nove delitve, ampak za povezovanje ljudi vseh političnih prepričanj, pri čemer je z besedami »Gre za Slovenijo« in »Včeraj so bile dovoljene sanje, danes je nov dan« citirala tako enega od očetov slovenske osamosvojitve Jožeta Pučnika kakor prvega predsednika neodvisne Slovenije Milana Kučana.
88
kandidatov za poslance se je predstavilo.
In jutri so zopet dovoljene sanje, je dodala vedno brezhibno urejena Aleksandra Pivec, tokrat v bolj minimalistični zeleni oblekici, preden je besedo predala gostujočim govornikom, med katerimi so bili nekdanja biatlonka in štirikratna udeleženka zimskih olimpijskih iger Tadeja Brankovič, ustanovitelj prve kraft pivovarne na Koroškem Primož Krajnc, mladi kmet iz ljubljanskih Kosez in študent agronomije Žiga Štrukelj ter doktorski študent bioznanosti in mladi raziskovalec Aleks Bordon.
Tipičen Ljubljančan
Še posebno simpatičen je bil Žiga Štrukelj, ki je že na začetku požel smeh in aplavz občinstva, ko se je predstavil kot »študent kmetijstva – tak tipičen Ljubljančan«.
Aleksandra Pivec se je po kongresu odzvala tudi na pisanje portala Necenzurirano. Poudarila je, da je najemnica in ne lastnica stanovanja v Ljubljani, o katerem piše portal, identitete lastnika stanovanja pa ni želela razkriti, češ da to ni v njeni pristojnosti.
Enaindvajsetletnik se je z domačo kmetijo, katere korenine segajo v leto 1411, začel ukvarjati pred nekaj leti, zdaj pa se sprašuje: »Zakaj je pri nas sramota biti kmet, zakaj je to žaljivka? V tujini je kmet gospod, pri nas pa je poklic kmeta povsem degradiran.« Štrukelj, ki pravi, da kmetijstvo ni samo poklic, ampak poslanstvo in način življenja, verjame, da nam bo v Sloveniji uspelo kmetu vrniti dostojanstvo, da ga bo družba začela spet spoštovati. Za glasbene vložke je poskrbel vokalni kvartet Kvatropirci, na koncu pa je seveda sledila pogostitev v avli Kongresnega centra, kjer je že dišalo hudo zapeljivo.
