Južni sokol je vzletel v Ljubljani

Za začetek organiziranega športnega udejstvovanja v Sloveniji je nekako splošno sprejeto leto 1863, ko so v Ljubljani ustanovili organizacijo Južni sokol. A če k dejavnostim za boljše zdravje in počutje ljudi štejemo tudi pohodništvo in gorništvo, lahko mirne duše zapišemo, da se je prvi športni dogodek na Slovenskem zgodil 85 let pred ustanovitvijo Sokolov.

Šestindvajsetega avgusta 1778 so se na najvišji slovenski vrh prvi povzpeli rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer, štirje srčni možje iz Bohinja. V dokaz vzpona so v skalo vklesali svoje začetnice in začetnice lastnika bohinjskih fužin barona Žige Zoisa, ki je z denarno nagrado pravzaprav spodbudil prvo odpravo na Triglav.

Prvi vzpon na 2864 metrov visoki Triglav, ki je po leta 1744 opravljenih meritvah baje meril celo 3018 metrov, se je zgodil osem let, preden je človeška noga stopila na najvišji evropski vrh Mont Blanc, bil je 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Dosežek, ki spada v sam vrh planinskih dosežkov alpskih narodov. Zgodil se je v času, ko se je po vsej Evropi začelo povečevati zanimanje za naravo, spodbujeno z nauki francoskega filozofa Jean-Jacquesa Rousseaua o nujnosti človekove vrnitve k naravi in življenju v skladu z njenimi zakoni. Njegov nauk sta poskušala v življenje najprej spraviti Nemca Johann Bernhard Basedow in Christian Gotthilf Salzmann, ki sta v Berlinu konec 18. stoletja ustanovila zavod Filantropini, namenjen zlasti telovadbi. A za utemeljitelja moderne organizirane telovadbe priznavajo Friedricha Ludwiga Jahna, vnuka češkega emigranta, ki je leta 1811 v Berlinu odprl prvo telovadno vadbišče; tam so začeli delati gimnastične vrline, ki jih poznamo še danes. Podobna vadbišča in telovadna društva so kmalu začeli ustanavljati po vsej Nemčiji, poimenovali so jih Turnvereini, gimnastična društva.
 

Privilegirani Nemci

Podobna telovadna društva so ustanovili na Češkem. V telovadnici Malypetrovi zavod je, kot navajajo v knjigi Dušana Bogunovića Pregled telesnog odgoja i sokolstva, ki so jo izdali leta 1925 v Zagrebu, telovadil tudi Myroslav Tyrš. Ta se je konec leta 1861 z nacionalistično in buditeljsko nastrojenimi prijatelji odločil, da ustanovi telovadno društvo s češko dušo in karakterjem, ki bo narodnobuditeljsko in usmerjeno k panslavizmu.


Šestnajstega januarja 1862 je 75 članov, večinoma uglednih članov tedanje praške družbe, sodelovalo na ustanovni skupščini prvega sokolskega telovadnega društva. Češkemu in nemškemu zgledu so kmalu sledili tudi v Ljubljani: 27. junija 1862 so meščani s prvopodpisanim Bernardom Jentlom v slovenskih časopisih Naprej in Novicah ter v nemškem Laibacher Zeitungu objavili pobudo za ustanovitev telovadnega društva. Kot je zapisano v zborniku Naša pot, ki je bil leta 2014 izdan pod uredništvom Tomaža Pavlina ob 150-letnici Sokolstva na Slovenskem, se je na pripravljalnem sestanku, na katerem je bil izvoljen petčlanski odbor s slovensko večino, nemška manjšina odločila ustanoviti svoje, nemško društvo.

Deželne oblasti so zavlačevale s potrditvijo društvenih aktov slovenskega društva, medtem ko so Nemcem v enem mesecu potrdili vse papirje, da so lahko ustanovili Laibacher Turnverein. Ko je potem 25. septembra 1863 deželna oblast Kranjske po trikratni zavrnitvi le dala zeleno luč, je 1. oktobra 1863 v prostorih Ljubljanske čitalnice potekal ustanovni zbor prvega slovenskega telovadnega društva. Sedemdeset Ljubljančanov je ustanovilo Južni sokol, njegov prvi starosta je postal Henrik Etbin Costa.

Prihodnjič: Šport v drugi polovici 19. stoletja