K Mariji Pomagaj s svojimi križi in težavami (FOTO)
»MARIJA, pomagaj nam sleherni čas, nate ozira se vsak izmed nas. Marija, vse k tebi hiti, Marija, pomagaj nam ti!« je odmevalo v Narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, kjer je potekalo že tradicionalno, letos 56. po vrsti romanje bolnikov, invalidov in starejših. Prvo je bilo 19. avgusta 1969 v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, idejni vodja in začetnik romanja invalidov, bolnikov in starejših je bil ustanovitelj Ognjišča, pokojni Franc Bole. Odločen je bil, da omogoči romanje tem ranljivim skupinam enkrat na leto, tretjo soboto v juniju. Letošnji dogodek na Brezjah sta skupaj pripravili revija Ognjišče in Slovenska karitas.
Iz vse Slovenije
»Veliko mi pomeni, da pridem na Brezje. Potrebujem pomoč Marije. Nisem prvič tu, vsako leto pridem,« nam je zaupala Alojzija Koren iz Drežnice pri Kobaridu, z njo je bila soseda Marija. »Včasih pridemo tudi na Brezje. Večkrat pa gremo na Sveto Goro pri Novi Gorici, saj nam je bližje. Tokrat smo prišli sem prosit Marijo za zdravje in da bi šli naši vnuki po pametni poti v življenje,« je dodal Stojan, ki je prišel na Brezje z ženo Kristino, po nekaj letih pa so spet srečali prijateljico Marico iz Kobarida.
»Zaradi vere sem tu,« je povedala Janja Blatnik, pri 33 letih je zaradi neugotovljene zunajmaternične nosečnosti in poznejših neuspelih operacij za vse življenje pristala na invalidskem vozičku. »Smisel življenja sem našla v pisanju, do zdaj sem izdala 10 knjig, v katerih opisujem svojo življenjsko pot, trpljenje. Hkrati želim pokazati invalidom in vsem, da se lahko ustvarja tudi, če so vse življenjske funkcije prizadete,« je odločno, kolikor je pač zmogla, poudarila Janja. »Redno prihajam v ta najlepši kraj v Sloveniji, saj imam lepe spomine. Tu sem bil večkrat s pokojno materjo, ki je veliko premolila. Še posebno zato, ker je bila naša hiša med drugo svetovno vojno izseljena in tam so se naši Slovenci, vse naše matere, jokali, ko so jih peljali z vlakom v hudo taborišče, kjer je naš narod moral veliko pretrpeti. Ko so jih odpeljali, so peli to lepo Marijino pesem: Marija vse k tebi hiti. V Mariji so iskali moč in hrabrost, da so vse to prenašali. Pustili so dom, domovino in premoženje. Danes je bilo na Brezjah tudi veliko invalidov. Želim si, da jih naša vlada ne pozabi, ampak naj poskrbi zanje in tudi kak dinar naj se najde,« je pristavil Jože Počivašek iz Obsotelja.
»Tu sem prostovoljec, pomagam ljudem, bolnikom, invalidom in starejšim. Pridem, ker želim nekaj dobrega in lepega narediti za ljudi, za preizkušane brate in sestre. Oni nam dajejo zelo veliko za življenje, da vztrajamo: pa naj bo življenje, trpljenje ali preizkušnje,« je svojo vlogo na Brezjah opisal duhovnik Zvonko Vozel iz Ljubljane. Vsak je prišel k Mariji s svojo zgodbo, svojim križem, svojimi prošnjami in potrebami.
Za sinove peš
Osrednja maša se je začela ob 10. uri, uro prej pa se je že molil Rožni venec. Prvi romarji so na Brezje prišli kmalu po sedmi uri zjutraj. »Več let spremljam romanje bolnikov in invalidov. Na Brezje sem prihajala kot otrok, potem z družino. Ko sem pred vojno za Slovenijo imela v JLA tri svoje sinove, sem šla za vsakega posebej iz Ljubljane do Brezij peš, da bi se vsi trije srečno vrnili domov. Še danes rada prihajam, sem pa v vlogi prostovoljke. Moja naloga je, da pomagam tistim, ki zelo težko hodijo, in jih pripeljem z invalidskim vozičkom do sedežev pred cerkvijo,« nam je na parkirišču prijazno pojasnila Ana Dolgan iz Ljubljane.
Svoje so k prazniku dodali organizatorji, ki so poskrbeli za parkirišča in pretočen promet. Ko so romarji, več kot 3000 jih je bilo, prišli na Brezje, so jih tam pričakali prostovoljci Mlade karitas, skavti in prostovoljci Malteške pomoči. »Na Brezje smo priromali v času, ko namesto besed upanja in tolažbe donijo trobente smrti, ko z dejanji govorijo, da človekova vrednost ni v njegovi enkratnosti in izvoljenosti, ampak v njegovi ekonomski koristnosti, ko v predlog zakona zapišejo, da je prostovoljno končanje življenja neprimerno cenejše kot dolgotrajna oskrba in izplačevanje zasluženih pokojnin. In v tem času mrzlih vetrov, ki s svojim sebičnim pišem odnašajo s seboj našo človečnost, je naše srečanje še toliko bolj pomembno in sporočilo, ki ga bomo poslali s tega srečanja s seboj in z Marijo, še bolj nepogrešljivo,« je zbrane v pridigi nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
»In vi, dragi ostareli, bolni in kakor koli preizkušeni bratje in sestre. Tudi vas vabim, da se skupaj zazremo v Jezusa in v njegov odnos do preizkušnje in trpljenja. Danes kot višek naprednosti razglašajo tako imenovano prostovoljno končanje življenja. Čista neumnost. Pokojni profesor Anton Trstenjak je velikokrat poudaril, da je prvinska človekova drža skrb za življenje in da se nihče ne odloči za smrt prostovoljno,« je še dodal dr. Zore, ki je pridigo sklenil z jasnim sporočilom za vse romarje: »Zato nihče izmed nas nikoli ni odveč. Nikoli nihče ni strošek. Dragi ostareli in bolni bratje in sestre. Kdo bo odreševal vaše otroke in sorodnike, kdo bo odreševal ta svet iz vedno novih neumnosti, ki jih počne, če bo utihnila vaša molitev. Kdo bo temu svetu odpiral prostor ljubezni, če vi ne bi več vztrajali v pogumni hoji za Jezusom, ki pred vami nosi križ. Vedite, da je vaš invalidski voziček, da je vaša bolniška postelja, da je vaša soba vedno položena pred Jezusov pogled in vam Jezus vedno znova pravi: 'Vstani!' Zato se vam zahvaljujem za molitve in žrtve.«
Med mašo so številni prejeli bolniško maziljenje, krščanski zakrament, namenjen podeljevanju božje milosti bolnikom. Po maši je sledil mimohod romarjev mimo Marijine milostne podobe, potem pa vsak svojo pot. Z upanjem, da se čez leto dni na Brezjah spet snidejo. Pri Mariji Pomagaj.
