Kabinet fotografije srečal abrahama: zbranih več kot 1700 fotografij (FOTO)
Kabinet slovenske fotografije (KSF) pri Gorenjskem muzeju je najstarejša javna fotografska zbirka, torej zbirka izbranih fotografij slovenskih fotografov, ki so jih ti izdelali z namenom, da bi z njimi sodelovali na razstavah. Pomembno vlogo je opravil pri proučevanju zgodovine slovenske fotografije, ki ji strokovna javnost v času njegove ustanovitve ni posvečala pretirane pozornosti. V teh dneh je ob 50-letnici KSF izšel obsežen katalog, ki na skoraj 200 straneh prinaša izbor izjemnih fotografij in predstavitev prav tako izjemnih slovenskih fotografov.
Umetnostni zgodovinar in muzejski svetnik Gorenjskega muzeja ddr. Damir Globočnik, ki je pripravil katalog in napisal spremna besedila, pravi, da sta neprestanemu širjenju možnosti fotografskega izraza domača muzejska in galerijska stroka začeli kontinuirano slediti sorazmerno pozno: »Pomembna prelomnica je bila razstavna trilogija 150 let fotografije na Slovenskem v Mestni galeriji v Ljubljani, 1989 in 1990.
Fotograf Stojan Kerbler je za katalog tretjega dela razstave pripravil kronološki pregled najpomembnejših fotografskih dogodkov, med katerimi sprva prevladujejo razstave v organizaciji Fotoamaterske zveze Slovenije in posameznih klubov: republiške, medklubske ter klubske razstave.«
Bogata tradicija Kranja
Globočnik pojasni, da je pomembnejših fotografskih mejnikov na razstavnem področju več: ustanovitev KSF je povezana z bogato fotografsko tradicijo mesta Kranj, ki sega od fotografskih pionirjev Janeza Puharja (1814–1864) in Christiana Paierja (1839–1895) do prvega fotografskega kluba v mestu, ustanovljenega decembra 1910, ter z aktualnim zanimanjem za fotografijo in fotografsko razstavno dejavnostjo.
V članku Moč fotografije: razmišljanje ob šestdesetletnici ustanovitve prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev leta 1970 je biolog, strokovni pisec, urednik, mentor in prevajalec Marko Aljančič (1933–2007) izrazil idejo, da bi v rojstnem mestu Janeza Puharja osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije. »Kranjski Fotokino klub Janez Puhar je to obravnaval na slavnostni seji ob 60. obletnici ustanovitve prvega slovenskega amaterskega fotografskega društva v Kranju,« pojasnjuje Globočnik.
»Sklep o ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije so istega dne pozdravili slovenski fotografi na posvetovanju ob XIII. republiški razstavi fotografije v avli Skupščine občine Kranj.« Tudi Foto kino zveza Slovenije je namreč že dlje razmišljala, da bi se dela njenih članov zbirala na enem mestu in da bi ti dobili stalno fotografsko galerijo.
Prve seje kabineta maja 1971 so se udeležili umetnostni zgodovinar in ravnatelj Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin ter fotografi Aljančič, Stojan Kerbler, Tone Marčan, Janez Marenčič, Marjan Smerke in Alojzij Žibert. Kerbler je menil, da bi moral kabinet zbirati tudi dokumentacijo o fotografiji, stare fotoaparate in druge predmete, literaturo o slovenski fotografiji ter kataloge in časopisne izrezke. Janez Marenčič je želel, da kabinet poskrbi za dela umrlih in starejših avtorjev, zbirka KSF naj se dopolnjuje s fotografijami, ki bodo izbrane na razstavah, pozneje pa naj se začne sistematično zbiranje.
Za študijske namene
Globočnik je še povedal, da je takratni ravnatelj Gorenjskega muzeja Avguštin nastajajoči zbirki dodelil prostor v depojih muzeja in predlagal ime Kabinet slovenske fotografije: »Prva razstava kabineta je bila retrospektiva Janeza Marenčiča marca 1971 v Prešernovi hiši. Marenčič je vse razstavljene fotografije podaril kabinetu, kar je bil začetek nastajanja fotografske zbirke.« Avgusta istega leta je KSF gostil razstavo tako imenovanega mariborskega kroga, od tega leta pa redno prireja samostojne razstave in pregledne fotografske razstave: »Fotografi, ki so samostojno razstavljali na povabilo Kabineta slovenske fotografije, so postali njegovi člani,« obrazloži Globočnik.
Kerbler je menil, da bi moral kabinet zbirati tudi dokumentacijo o fotografiji, stare fotoaparate in druge predmete, literaturo o slovenski fotografiji ter kataloge in časopisne izrezke.
Kabinet je nastal z željo, da bi bila na enem mestu shranjena najboljša dela slovenske fotografije. Postal naj bi matična ustanova slovenskih fotografov. Med njegove temeljne naloge spadajo: krepitev zanimanja za slovensko fotografijo, raziskovanje njene zgodovine, spremljanje fotografske dejavnosti, javna predstavitev fotografskih dosežkov v obliki razstav, evidentiranje in zbiranje fotografij ter arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja fotografije. Zbirka fotografij in dokumentarnega gradiva je dostopna v muzeju za študijske namene.
»Zbirka se je oblikovala z darili, odkupi in reprinti po originalnih negativih oziroma reprodukcijah objavljenih fotografij,« sklene Globočnik. V inventarno knjigo KSF je vpisanih več kot 1700 fotografij, ob teh pa v zbirko kabineta spadajo tudi večje donacije fotografov Janka Skerlepa (358 fotografij, 2580 negativov na steklenih ploščah, 7549 negativov in kontaktnih kopij, 7391 diapozitivov), Kerblerja, Janka Andreja Jelnikarja (celoten opus barvnih diapozitivov), Smerketa, Staneta Klemenca (opus alpinistične in popotne fotografije) ter Jelka Ranta in Boštjana Gunčarja. Leta 2014 je muzej odkupil še del fotografske zapuščine Franca Ferjana, ki se je uvrstila v zbirko KSF.
