Kacin sredi noči sporočil, kaj se dogaja na seji vlade

Posvet vlade z gospodarstveniki, ki se je na Brdu pri Kranju začel v soboto popoldne, se je zavlekel pozno v noč. Uradni vladni predstavnik za covid 19 Jelko Kacin je okoli 23. ure sporočil, da še kar poteka. Vlada je na dopisni seji podaljšala ukrep ministrstva za gospodarstvo o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.
 

---

Preberite tudi:

Matej Tonin po sestanku: Prihodnji trije meseci znajo biti najtežji

---

Vlada je izdala odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji, ki začne veljati danes in s katerim se podaljša veljavnost ukrepov za sedem dni. Da se omeji gibanje prebivalstva ter zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covid 19, je 16. novembra začel veljati  odlok, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Slovenije, razen nekaterih izjem, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja. Ker se epidemiološka slika v Sloveniji ne izboljšuje, je vlada izdala odlok, ki je vsebinsko enak obstoječemu.



Vlada v ožji, t. i. covidni sestavi bo razpravo glede ukrepov, povezanih z zajezitvijo epidemije covida 19, nadaljevala že danes zvečer, »da bi o teh ukrepih lahko razpravljala, jih celovito ocenila in odločila kako naprej«, kot je sporočil Kacin.

Odpiranje nekaterih dejavnosti po regijah?

Predstavniki gospodarstva kljub temu pričakujejo skorajšnji začetek postopnega sproščanja ukrepov. Kot sta po sobotnem delovnem posvetu z vlado za STA dejala predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, je vlada namreč njihovim argumentom prisluhnila. Na današnji razpravi od vlade pričakujejo, da bo upoštevala njihov argumente in odprla nekatere dejavnosti, ki se sedaj odvijajo na črno.
 »Posvet ocenjujem kot pozitiven, saj je vlada prisluhnila našim argumentom. Epidemije ne bomo zajezili, če ne spremenimo našega pristopa k reševanju situacije. Mnogo bolje je odpreti dejavnosti, ki se bodo tako izvajale pod strogim nadzorom, posledično bo tudi manj okužb, saj bomo sočasno zajezili delo na črno. V prihodnjih dneh tako pričakujemo odprtje frizerskih, kozmetičnih salonov, avtopralnic, čistilnic, cvetličarn, neživilskih trgovin in nekaterih drugih,« je dejal Meh. Hkrati pa apelira na vse državljane, da se strogo držijo zaščitnih ukrepov, s čimer bodo pomagali zajeziti epidemijo in pripomogli k čim hitrejšemu okrevanju slovenskega gospodarstva.

Na dnevnem redu tudi PKP 7

Vlada bi lahko danes obravnavala tudi osnutek sedmega protikoronskega zakona, ki med drugim predvideva ponovno izplačilo solidarnostnega dodatka upokojencem in mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem ter nekatere popravke veljavne protikoronske zakonodaje. Upokojenci z najnižjimi pokojninami, to je do 714 evrov, naj bi skupaj z decembrsko pokojnino vnovič prejeli solidarnostni dodatek, kot so ga že spomladi. Tokrat je glede na osnutek zakona predviden v treh različnih višinah, to je 130, 230 in 300 evrov. Družinam z najnižjimi prejemki pa namerava država izplačati solidarnostni dodatek 50 evrov na otroka.

Začenši z oktobrom se vrača mesečni temeljni dohodek za verske uslužbence, in sicer po 700 evrov na mesec. Trajno naj bi se tudi izenačila višina izplačila prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev in samozaposlenih v kulturi.

Napovedane spremembe obstoječe zakonodaje

Pri delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, so predvidene spremembe zaradi hitrejšega prejema pomoči in večje dostopnosti. Podjetja bodo v primeru upada prihodkov za več kot 70 odstotkov lahko dobila povračilo teh stroškov do 2000 evrov mesečno na zaposlenega in ne zgolj 1000 evrov, kot je določeno zdaj. Vlada je našla rešitev tudi za tiste, ki zaradi investiranja ali novih zaposlitev ne dosegajo zahtevanega upada prihodkov.

Predvideni so med drugim še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Se pa uvajajo kazni za predložitev lažne izjave pri uveljavljanju tega ukrepa.