SLOVENIJA NA POMOČ
Kaj bi se zgodilo v Sloveniji ob močnem potresu? Nekatere stavbe bi se lahko porušile
Pomoč, ki jo je naša država že poslala na Hrvaško, je ocenjena na 160.000 evrov.
Odpri galerijo
Slovenija je pomoč Hrvaški ponudila takoj, a je morala počakati na uradno zaprosilo, je o tem, kako je naša država priskočila na pomoč sosedi po rušilnem potresu v Petrinji odgovoril Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS. Hrvaška je zaprosila za materialno pomoč.
Prva pomoč Slovenije je bila dostavljena že včeraj, ko sta ob 20. uri na pot krenila tovornjaka s štirimi bivalnimi zabojniki za namestitev ljudi. Drugi konvoj je šel na pot danes zjutraj ob 9. uri, ko je pori Hrvaški krenilo 10 velikih napihljivih šotorov za prebivalce s kompletno opremo za ogrevanje in razsvetljavo, s 100 terenskimi posteljami in še dodatnimi 100 spalnimi vrečami. Po oceni Šestana se je tako zagotovilo 150 bivalnih mest. Vrednost pomoči Slovenije Hrvaški ocenjena na 160 tisoč evrov, pa je povedal Jelko Kacin.
Preberite tudi:
Po potrebi bomo poslali še dodatno pomoč, je zatrdil Šestan, spregovoril pa je tudi o tem, kaj bi bilo v Sloveniji v primeru podobnega potresa, ki je v torek Petrinjo in okoliške vasi skoraj zravnal z zemljo z močjo 6,2. »Če bi se v Sloveniji zgodil tak potres kot v Petrinji slovenski objekti ne bi bili tako poškodovani; morda bi se kakšna stara zgradba zrušila, kaj hujšega pa ne bi smelo biti. Je pa možno imeti v Sloveniji hujše potrese. Imeli smo obdobja, ko se protipotresna gradnja ni izvajala in imamo ranljive objekte, a v močnejšem potresu,« je dejal vodja civilne zaščite. Poudaril je pomen preventive oz. protipotresne gradnje.
Za odziv na morebiten močnejši potres imamo načrte, na osnovi katerih se vadi, na državni in občinskih ravneh. Če se kaj takega zgodi, kako bi vse skupaj steklo: »Imamo tri nivoje načrtovanja – občinsko, regijsko, državno. Vse aktivnosti stečejo na nivoju občine. Ko se vidi, da občina sama ne bo kos temu problemu, se aktivirajo sile na državni ravni in teče vodenje iz centrale. Te aktivnosti stečejo zelo hitro. Za iskanje imamo kinologe in tehnična sredstva. Proces se nato veže naprej glede na rezultate prve enote; na koncu pride lahko tudi do uporabe mehanizacije, ko se prepričamo, da v ruševinah ni živih bitij.«
Preberite tudi:
Načrta za bolnike, ki se zdravijo na covid 19 oddelkih nimamo, a imajo vse bolnišnice izdelane svoje načrte, kam preseliti in na kakšen način bolnike, če bi bilo potrebno. »UKC Ljubljana je stavba, ki bi moral zdržati tudi močnejši potres. Naredilo se je veliko testov različnih objektov – šol, vrtcev, bolnišnic … - in se pozna njihovo potresno odpornost. Veliko objektov, predvsem bivalnih, zgrajenih v obdobju, ko se ni sledilo protipotresnih predpisov, tudi na območju Ljubljane, ki bi utrpeli večjo škodo,« je dejal Šestan.
Smo torej pripravljeni? »Da. Vedno bolj, a vedno se da še kaj dodatno izboljšati. Najpomembnejša faza je bila v nekaterih obdobjih spregledana – potresna gradnja. Se pa da objekte tudi potresno sanirati, kar pa je vezano na lastništvo, finančne probleme,« je še pojasnil vodja civilne zaščite.
Prva pomoč Slovenije je bila dostavljena že včeraj, ko sta ob 20. uri na pot krenila tovornjaka s štirimi bivalnimi zabojniki za namestitev ljudi. Drugi konvoj je šel na pot danes zjutraj ob 9. uri, ko je pori Hrvaški krenilo 10 velikih napihljivih šotorov za prebivalce s kompletno opremo za ogrevanje in razsvetljavo, s 100 terenskimi posteljami in še dodatnimi 100 spalnimi vrečami. Po oceni Šestana se je tako zagotovilo 150 bivalnih mest. Vrednost pomoči Slovenije Hrvaški ocenjena na 160 tisoč evrov, pa je povedal Jelko Kacin.
Preberite tudi:
Kaos na Hrvaškem: imajo preveč prostovoljcev (VIDEO)
Po potrebi bomo poslali še dodatno pomoč, je zatrdil Šestan, spregovoril pa je tudi o tem, kaj bi bilo v Sloveniji v primeru podobnega potresa, ki je v torek Petrinjo in okoliške vasi skoraj zravnal z zemljo z močjo 6,2. »Če bi se v Sloveniji zgodil tak potres kot v Petrinji slovenski objekti ne bi bili tako poškodovani; morda bi se kakšna stara zgradba zrušila, kaj hujšega pa ne bi smelo biti. Je pa možno imeti v Sloveniji hujše potrese. Imeli smo obdobja, ko se protipotresna gradnja ni izvajala in imamo ranljive objekte, a v močnejšem potresu,« je dejal vodja civilne zaščite. Poudaril je pomen preventive oz. protipotresne gradnje.
Za odziv na morebiten močnejši potres imamo načrte, na osnovi katerih se vadi, na državni in občinskih ravneh. Če se kaj takega zgodi, kako bi vse skupaj steklo: »Imamo tri nivoje načrtovanja – občinsko, regijsko, državno. Vse aktivnosti stečejo na nivoju občine. Ko se vidi, da občina sama ne bo kos temu problemu, se aktivirajo sile na državni ravni in teče vodenje iz centrale. Te aktivnosti stečejo zelo hitro. Za iskanje imamo kinologe in tehnična sredstva. Proces se nato veže naprej glede na rezultate prve enote; na koncu pride lahko tudi do uporabe mehanizacije, ko se prepričamo, da v ruševinah ni živih bitij.«
Preberite tudi:
Ne skačite skozi okna in si zavarujte glavo
Načrta za bolnike, ki se zdravijo na covid 19 oddelkih nimamo, a imajo vse bolnišnice izdelane svoje načrte, kam preseliti in na kakšen način bolnike, če bi bilo potrebno. »UKC Ljubljana je stavba, ki bi moral zdržati tudi močnejši potres. Naredilo se je veliko testov različnih objektov – šol, vrtcev, bolnišnic … - in se pozna njihovo potresno odpornost. Veliko objektov, predvsem bivalnih, zgrajenih v obdobju, ko se ni sledilo protipotresnih predpisov, tudi na območju Ljubljane, ki bi utrpeli večjo škodo,« je dejal Šestan.
Smo torej pripravljeni? »Da. Vedno bolj, a vedno se da še kaj dodatno izboljšati. Najpomembnejša faza je bila v nekaterih obdobjih spregledana – potresna gradnja. Se pa da objekte tudi potresno sanirati, kar pa je vezano na lastništvo, finančne probleme,« je še pojasnil vodja civilne zaščite.