Kaj čaka Marto Kos? Politico navaja, da je med možnimi kandidati, ki zaslišanja ne bodo prestali
Izbor slovenske kandidatke za komisarko Evropske komisije Marta Kos razburja evropski politični prostor. Politico je v sredo pisal, da se ne zgodi prav pogosto, pa vendar se, da kateri izmed predlaganih kandidatov zaslišanja ne 'preživi' in med petimi kandidati, ki bi jih lahko na zaslišanju zavrnili evropski poslanci, omenjajo tudi slovensko kandidatko Marto Kos.
Od leta 2004 je parlament zavrnil vsaj enega kandidata, skupno sedem. Leta 2004 je bil italijanski kandidat zavrnjen zaradi homofobnih in mizoginih izjav, latvijska kandidatka pa je dobila košarico, ker niso bili poslanci zadovoljni z njenimi pojasnili glede preteklih finančnih nepravilnosti. Pet let kasneje je bila zaradi povezav z lobističnim podjetjem zavrnjena bolgarska kandidatka. Očitali so ji tudi pomanjkanje znanja s povezanim področjem. Gotovo pa se spomnite tudi sami, kako je bila leta 2014 po katastrofalnem nastopu pred poslanci zavrnjena slovenska kandidatka Alenka Bratušek.
Največjemu valu zavrnitev smo bili sicer priča leta 2019. Takrat so poslanci zavrnili kar tri kandidate za komisijo: romunskega kandidata zaradi donacij socialistični stranki, Madžara so zavrnili zaradi konflikta interesov, ker je njegova odvetniška pisarna delala za vlado, zavrnili pa so tudi francosko kandidatko – razlog so bili pomisleki zaradi njenega dela za ameriški think tank.
Kosovi nadeli vzdevek 'propadla veleposlanica'
Čeprav letos vodje političnih strank pravijo, da želijo stvari izpeljati hitro, se vseeno omenja pet imen, ki so najbolj na udaru. Med temi je slovenska kandidatka Marta Kos, ki so ji pri Politicu nadeli vzdevek 'propadla veleposlanica'.
V uvodu sicer pišejo, da se njene kvalifikacije zdijo obetavne, a se bo verjetno soočila z vprašanji o svoji kompetentnosti. Omenjajo leto 2020, ko je po obtožbah glede slabega vodenja odstopila kot slovenska veleposlanica v Nemčiji in Švici. Dodajajo, da gotovo ne bodo ostale neopažene njene povezave z eno največjih lobističnih podjetij na svetu. Kosova je delala za globalno komunikacijsko svetovalno podjetje Kreab kot višja svetovalka, kjer je po navedbah spletne strani podjetja nudila »svoje poglobljeno znanje o vodstvu, komunikaciji, vprašanjih spolov, političnih zadevah in zunanjih odnosih, zlasti v nemško govorečih državah in Jugovzhodni Evropi«. Kosova je za Politico povedala, da se ne vidi kot lobistka, prav tako ni navedena v registru preglednosti EU.
Premagati bo morala tudi obtožbe slovenske delegacije EPP o domnevnih povezavah s policijo nekdanje Jugoslavije, o katerih je poročal Euronews, kar pa je Kosova večkrat zanikala.
V ločenem članku je Politico na dolgo in široko razpredal tudi o tem, kaj imenovanje Kosove na resor za širitev pomeni za Ukrajino. Poudarjajo, da gre za levosredinsko kandidatko, ki na splošno podpira Ukrajino, a obenem dodajajo, da je bila Kosova v preteklih izjavah spravljiva do Rusije. »Do Rusije moramo biti kritični, vendar si ne smemo zapreti vrat do Rusije,« je dejala marca 2022 in dodala, da je Slovenija vedno imela dobre odnose z Rusijo, »vendar smo pod vlado Janeza Janše opazili oddaljevanje od Rusije proti ZDA«.
Glede na to, da bo resor, ki so ga dodelili Kosovi, pristojen za prošnje za članstvo Ukrajine in Moldavije ter drugih kandidat za članstvo v Evropski uniji, Politico navaja, da bo zagotovo deležna temeljitega pregleda. Njene pretekle izjave naj bi vzbudile pozornost v Kijevu in Kišinjevu. Uradnike naj bi skrbelo, da bi lahko njihove prošnje za članstvo ostale nerešene več let ali desetletij.
Komu se še izmika komisarski stolček?
Marta Kos pa ni edina, ki jo Politico omenja kot možno kandidatko za zavrnitev. Napovedujejo, da bo napeto predvsem na zaslišanju madžarskega kandidata Oliverja Varhelyija, ki mu je bilo tokrat zaupno področje zdravja. Madžar je bil v prvem mandatu pristojen za širitev, ker je podpiral države kandidatke, ki so sprožale pomisleke glede vladavine prava in demokracije, je bil deležen kritik s strani bruseljskih uradnikov. Leta 2023 je poslance Evropskega parlamenta označil za »idiote«.
Politico še piše, da imajo v Budimpešti že pripravljeno kandidatko, ki bo nadomestila Varhelyja v primeru zavrnitve.
Na tnalu je tudi belgijska kandidatka Hadja Lahbib, ki jo je Ursula von der Leyen pooblastila za resor za humanitarno pomoč, krizno upravljanje in enakost. Verjetno se bo soočila z vprašanji o svoji preteklosti, zlasti glede potovanja na Krim v času, ko je bila novinarka, ter glede obravnave vizumov za iranske uradnike, zaradi česar je skoraj izgubila položaj zunanje ministrice.
Med kandidatkami za zavrnitev se omenja tudi Belgijko Ekaterino Zaharievo. Nekdanja zunanja ministrica je bila leta 2018 udeležena v škandalu, ki je bil povezan s prodajo bolgarskih državljanov. Nekdanji uradnik jo je obtožil, da je sodelovala v prevari, in čeprav je obtožbe zanikala in sodni postopek ni bil sprožen, lahko pričakuje, da bodo njeni politični nasprotniki z veseljem ta škandal uporabili proti njej.
Problematičen naj bi bil tudi malteški kandidat. Skrb vzbujajoča naj bi bila predvsem njegova neizkušenost. Glenn Micallef, star 35 let, je bil vodja kabineta premierja Roberta Abele in dobro pozna Bruselj, saj je vodil malteški oddelek, ki je bil zadolžen za usklajevanje z EU. Ključno bo, ali bodo poslanci menili, da je njegov življenjepis ustrezen za ta položaj.
Kdaj bodo potekala zaslišanja?
Še pred začetkom zaslišanj bodo parlamentarni odbori kandidatom poslali pisna vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti. Zaslišanja, ki bi lahko potekala sredi oktobra ali v začetku novembra, bodo predvidoma trajala tri ure.
Za uspešno opravljeno zaslišanje morajo kandidata podpreti koordinatorji političnih skupin, ki imajo v odboru najmanj dve tretjini članov. Če ne zbere zadostne podpore, lahko kandidatu pošljejo dodatna vprašanja ali pa ga povabijo na dodatno zaslišanje. Če niti nato ne zbere dvotretjinske podpore, o njem glasujejo vsi člani odbora oziroma odborov, ki so ga zaslišali. Za potrditev potrebuje navadno večino.
STA
