Kaj delajo na zavodu? Poglejte, kakšen oglas so objavili
Zavod za zaposlovanje je objavil oglas, ki je dvignil precej prahu. Kaj je delodajalec zapisal, niso opazili.
Odpri galerijo
Na spletni strani zavoda za zaposlovanje se je znašel oglas za zaposlitev, ki je dvignil precej prahu.
»Ker zaposlujemo zaradi porodniškega dopusta ostalih asistentk, je zaželeno, da ima kandidatka že svoje otroke starejše od 3 let in/ali da v planu nima porodniškega dopusta naslednje 2–3 leta,« je zapisal v oglasu Jure Gačnik, ki išče zobno asistentko v zobozdravstvenem centru Tredent. Oglas je bil sicer objavljen tudi na ostalih zaposlitvenih portalih, ušel pa niti delozlomu, instagram profilu, kjer objavljajo zapise in izpovedi delavcev in delavk, ki so jim kršene delavske pravice.
Če bi človek delodajalca še razumel, zakaj se odloči za tak oglas in zakaj si želi, da mu naslednja asistentka ne bi ušla na porodniško, pa nikakor ne moremo mimo vprašanja, kako je mogoče, da se je tako diskriminatoren oglas sploh znašel na spletni strani zavoda za zaposlovanje. Na zavodu pojasnjujejo, da je bil oglas objavljen 30. januarja, dan kasneje pa je bil že umaknjen. A oglasa ni umaknil zavod, temveč se je za preklic javne objave pred iztekom roka za prijavo odločil sam delodajalec, ko je bil opozorjen, da taka zahteva ni v skladu z zakonodajo.
Na zavodu razlagajo, da v primerih, ko iz prejetega sporočila o prostem delovnem mestu izhaja očitna neenaka obravnava kandidatov zaradi osebnih okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se z delodajalci sprva pogovorijo o potrebnem umiku takih navedb pred zagotovitvijo javne objave prostega delovnega mesta in o potrebni enaki obravnavi kandidatov v postopkih zaposlovanja. Če delodajalec na umik sporne vsebine ne pristane, javno objavo zavrnejo. A v tem primeru do tega ni prišlo.
»V konkretnem primeru so strokovni delavci zavoda ob potrditvi sporočila o prostem delovnem mestu žal spregledali navedbo delodajalca. Objave sicer v taki obliki zavod nikakor ne bi zagotovil. Takoj, ko smo bili na sporni del objave prostega delovnega mesta opozorjeni (s strani sindikata),« so še zapisali na zavodu.
Ob tem se zagovarjajo, da dnevno objavijo približno tri tisoč delovnih mest, in dodajajo, da je večina prejetih sporočil o delovnih mestih delodajalcev korektnih. »Le redko se zgodi, da mora zavod objavo prostega delovnega mesta zavrniti, kot je v primeru 'diskriminatornih' oglasov. Med najpogostejše razloge za zavrnitev objave prostega delovnega mesta sodijo primeri, ko želi zagotovitev objave delodajalec, ki je uvrščen v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. Objavo tudi zavrnemo, če ne gre za ponudbo zaposlitve ali ko delodajalec ni ustrezno registriran za dejavnost, v kateri bi želel zaposlovati.«
Zakaj se je za tak oglas odločil, smo povprašali tudi delodajalca, ki pravi, da je oglas umaknil, ko so ga obvestili, da ni v skladu z zakonom. Dodal je, da je žal izvedel to naknadno, ko je oglas že oddal, in dodal, da se je danes očitno treba vedno posvetovati z odvetnikom in razmisliti, da koga ne užališ. »Vsak razpis je diskriminatoren, saj je vloga razpisa, da se poišče ustrezen kandidat. Če bi pa napisal, da iščem le kandidate lažje od 75 kilogramov, bi bili užaljeni in diskriminirani vsi, ki so težji. Malo predaleč gremo z definicijo diskriminacije pri nas,« je dejal Jure Gačnik.
V nadaljevanju nam je še pojasnil, da gre za mikro podjetje, v katerem sta zaposleni dve asistentki, ki v bližnji prihodnosti načrtujeta družino. »Ker moramo tudi takrat delati iščemo oziroma smo iskali še enega asistenta ali asistentko, ki že ima svojo družino ali je pač ne načrtuje ravno takrat kot moji asistentki. Uvajanje novega delavca traja skoraj pol leta in mora biti do porodniške mojih obstoječih asistenc nared.«
Gačnik ob tem še dodaja, da ima tudi sam družino in da spodbuja mlade, da jo imajo tudi sami, a ne more nepremišljeno zaposlovati, saj lahko v nasprotnem primeru zapre podjetje in vsi ostanejo brez dela. »Gre za zasebno podjetje z omejenimi sredstvi in ne javni zavod z neomejenimi sredstvi.«
Za konec se je Gačnik še vprašal, kako bi situacijo reševali ostali. »Predstavljajte si, da morate poleg svoje plače zaslužiti še približno sedem tisoč evrov za plače svojih treh zaposlenih, da drugih stroškov ne omenjam. Znajdete se pred situacijo, ko boste eno ali dve izkušeni, odlični pomočnici izgubili, ker gresta na porodniško, brez asistenc pa ne morete delati. Kako bi se sami lotili razpisa? Potem mi rečejo – ne moreš tega pisati, to lahko na razgovoru izveš. To je isto, samo še dodatni čas kratiš ljudem in sebi. Poleg tega vidim večjo težavo tam, kjer se v javnih zavodih na razgovorih za delo to postavlja kot pogoj – to je sramota, ki jo je doživelo nekaj mojih kolegic pri zaposlovanju v javnem sektorju – zdravnice in zobozdravnice, ki so študirale do 30. leta ali več,« je še dodal Gačnik in razkril, da se je na razpis za delo prijavilo devet kandidatov, od katerih pa pritožbe na omenjeno zahtevo ni prejel.
»Ker zaposlujemo zaradi porodniškega dopusta ostalih asistentk, je zaželeno, da ima kandidatka že svoje otroke starejše od 3 let in/ali da v planu nima porodniškega dopusta naslednje 2–3 leta,« je zapisal v oglasu Jure Gačnik, ki išče zobno asistentko v zobozdravstvenem centru Tredent. Oglas je bil sicer objavljen tudi na ostalih zaposlitvenih portalih, ušel pa niti delozlomu, instagram profilu, kjer objavljajo zapise in izpovedi delavcev in delavk, ki so jim kršene delavske pravice.
Če bi človek delodajalca še razumel, zakaj se odloči za tak oglas in zakaj si želi, da mu naslednja asistentka ne bi ušla na porodniško, pa nikakor ne moremo mimo vprašanja, kako je mogoče, da se je tako diskriminatoren oglas sploh znašel na spletni strani zavoda za zaposlovanje. Na zavodu pojasnjujejo, da je bil oglas objavljen 30. januarja, dan kasneje pa je bil že umaknjen. A oglasa ni umaknil zavod, temveč se je za preklic javne objave pred iztekom roka za prijavo odločil sam delodajalec, ko je bil opozorjen, da taka zahteva ni v skladu z zakonodajo.
Na zavodu razlagajo, da v primerih, ko iz prejetega sporočila o prostem delovnem mestu izhaja očitna neenaka obravnava kandidatov zaradi osebnih okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se z delodajalci sprva pogovorijo o potrebnem umiku takih navedb pred zagotovitvijo javne objave prostega delovnega mesta in o potrebni enaki obravnavi kandidatov v postopkih zaposlovanja. Če delodajalec na umik sporne vsebine ne pristane, javno objavo zavrnejo. A v tem primeru do tega ni prišlo.
Spodrsljaj strokovnih delavcev
»V konkretnem primeru so strokovni delavci zavoda ob potrditvi sporočila o prostem delovnem mestu žal spregledali navedbo delodajalca. Objave sicer v taki obliki zavod nikakor ne bi zagotovil. Takoj, ko smo bili na sporni del objave prostega delovnega mesta opozorjeni (s strani sindikata),« so še zapisali na zavodu.
Ob tem se zagovarjajo, da dnevno objavijo približno tri tisoč delovnih mest, in dodajajo, da je večina prejetih sporočil o delovnih mestih delodajalcev korektnih. »Le redko se zgodi, da mora zavod objavo prostega delovnega mesta zavrniti, kot je v primeru 'diskriminatornih' oglasov. Med najpogostejše razloge za zavrnitev objave prostega delovnega mesta sodijo primeri, ko želi zagotovitev objave delodajalec, ki je uvrščen v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. Objavo tudi zavrnemo, če ne gre za ponudbo zaposlitve ali ko delodajalec ni ustrezno registriran za dejavnost, v kateri bi želel zaposlovati.«
Gremo z diskriminacijo predaleč?
Zakaj se je za tak oglas odločil, smo povprašali tudi delodajalca, ki pravi, da je oglas umaknil, ko so ga obvestili, da ni v skladu z zakonom. Dodal je, da je žal izvedel to naknadno, ko je oglas že oddal, in dodal, da se je danes očitno treba vedno posvetovati z odvetnikom in razmisliti, da koga ne užališ. »Vsak razpis je diskriminatoren, saj je vloga razpisa, da se poišče ustrezen kandidat. Če bi pa napisal, da iščem le kandidate lažje od 75 kilogramov, bi bili užaljeni in diskriminirani vsi, ki so težji. Malo predaleč gremo z definicijo diskriminacije pri nas,« je dejal Jure Gačnik.
V nadaljevanju nam je še pojasnil, da gre za mikro podjetje, v katerem sta zaposleni dve asistentki, ki v bližnji prihodnosti načrtujeta družino. »Ker moramo tudi takrat delati iščemo oziroma smo iskali še enega asistenta ali asistentko, ki že ima svojo družino ali je pač ne načrtuje ravno takrat kot moji asistentki. Uvajanje novega delavca traja skoraj pol leta in mora biti do porodniške mojih obstoječih asistenc nared.«
Sramota, ki so ji priča v javnem sektorju
Gačnik ob tem še dodaja, da ima tudi sam družino in da spodbuja mlade, da jo imajo tudi sami, a ne more nepremišljeno zaposlovati, saj lahko v nasprotnem primeru zapre podjetje in vsi ostanejo brez dela. »Gre za zasebno podjetje z omejenimi sredstvi in ne javni zavod z neomejenimi sredstvi.«
Za konec se je Gačnik še vprašal, kako bi situacijo reševali ostali. »Predstavljajte si, da morate poleg svoje plače zaslužiti še približno sedem tisoč evrov za plače svojih treh zaposlenih, da drugih stroškov ne omenjam. Znajdete se pred situacijo, ko boste eno ali dve izkušeni, odlični pomočnici izgubili, ker gresta na porodniško, brez asistenc pa ne morete delati. Kako bi se sami lotili razpisa? Potem mi rečejo – ne moreš tega pisati, to lahko na razgovoru izveš. To je isto, samo še dodatni čas kratiš ljudem in sebi. Poleg tega vidim večjo težavo tam, kjer se v javnih zavodih na razgovorih za delo to postavlja kot pogoj – to je sramota, ki jo je doživelo nekaj mojih kolegic pri zaposlovanju v javnem sektorju – zdravnice in zobozdravnice, ki so študirale do 30. leta ali več,« je še dodal Gačnik in razkril, da se je na razpis za delo prijavilo devet kandidatov, od katerih pa pritožbe na omenjeno zahtevo ni prejel.