Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik

Nepridipravi so o njiju širili neresnice – dezinformacije, da bi se s tem okoristili.

Vsak izmed nas je lahko žrtev dezinformacij, kar sta na lastni koži občutili tudi Tina in Ana. O najuspešnejši slovenski smučarki Tini Maze se je pred časom pojavila »domnevna novica«, da jo toži banka, nekdo je celo objavil fotografijo, na kateri ima Tina modrico, ki je namigovala, da je bila pretepena. Ime pevke in televizijske voditeljice Ane Praznik pa so zlorabili za širjenje dezinformacij z namenom promoviranja kriptovalut. Pojavile so se tudi »lažne novice«, da je bila aretirana, in celo prirejene fotografije, na katerih je pretepena. Čeprav je šlo za precej očitno laž, so nekateri tem dezinformacijam nasedli. Ana in Tina sta svoje sledilce na Instagramu zato pozvali, naj bodo kritični pri prebiranju novic in naj takšnih senzacionalističnih novic ne delijo naprej.

»Nisem pretepena, sem na svobodi«

»Oglašam se ti, ker želim pokazati, da nisem pretepena, da sem na svobodi in ne v zaporu, da me policisti niso preiskovali. To so vse dezinformacije, ki so se pred kratkim razširile po socialnih omrežjih, verjetno zato, da bi nekdo pridobil nekakšno korist s tem. Si želim, da ne bi verjeli takšnim informacijam, da bi malo bolj kritično razmišljali glede tega in predvsem da ne bi delili takih vsebin, ker s tem, ko delimo, delimo tudi dezinformacije. Tako da bodite pozorni na vsebine, ki so na spletu, in predvsem razmišljajte kritično.«

»Demokracija je napadena«

»Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Gre za napad na zamisel, da je svet mogoče razložiti. Če sveta ni mogoče razložiti in ni nič resnično, potem samo zaupaš najmočnejšemu. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence,« je v vladnem GOVSI podkastu povedal Nicholas J. Cull, eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči.

Za avstralsko plesalko breakdancea Rachael Gunn so nekateri kritiki na spletu trdili, da je v Pariz prišla zgolj, ker je bil v odboru, ki je izbiral avstralske potnike na olimpijske igre, njen mož. Njena in podobne zgodbe kažejo, da »ljudje ponavljajo nekaj, kar se sliši verjetno, da bi dobili pozornost svojih prijateljev,« pojasnjuje Cull.

Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, poudarja profesor. Del tega je tudi medijsko opismenjevanje oz. izobraževanje. »Vsakič ko gledamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite ozaveščeni potrošniki. Še pomembneje pa je, da ste ozaveščeni razširjevalci informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost,« meni Nicholas J. Cull.

FOTO: UKOM

Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:

– Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.

– Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?

– Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.

– Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.

– Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?

– Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.

– Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali je morda šala. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.

FOTO: Depositphoto

Naročnik oglasne vsebine je Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo