Kaj nas čaka? Sušni in vročinski stres

Po več kot dvomesečnem obdobju dobre, občasno celo presežne preskrbljenosti tal z vodo, ki so jo pogosto spremljale tudi prenizke temperature, so se, potem ko je Slovenijo zajel prvi letošnji vročinski val, vodne in temperaturne razmere v tleh naglo spremenile. V globini pet centimetrov so se najvišje temperature tal v opoldanski sončni pripeki povzpele tudi do 30 °C, na severovzhodu in na obalnem območju celo do 32 in več. Temperature tal so ponoči nekoliko popustile, vendar se tla praviloma niso ohladila pod 15 °C.

Kratkotrajen spust temperature in osvežitev tal so povzročile tudi posamezne vročinske nevihte. Površina kmetijskih tal je bila v vročini izpostavljena močnemu izsuševanju, kar je bilo opazno na posevkih, ki imajo v tem času še malo listne površine, ki bi senčila in ovirala izsuševanje tal, na primer posevki koruze, fižola ter drugih zelenjadnic. Te dni so že opazne razpoke na površini težjih tal, površina lažjih peščenih tal pa je izsušena in sipka. Tudi globlje v tleh se je vlažnost zmanjševala. Sušnemu stresu se je ob vročini pridružil še močan vročinski stres.

Zorenje ječmena

Vročinski stres trenutno omejuje številne rastline, razmere pa so po drugi strani ugodne za zaključno zorenje in žetev ozimnega ječmena. Na severovzhodu države žetev ječmena že poteka, začela se je tudi na Primorskem. Ozimni pšenici, ki bo ječmenu z žetvijo kmalu sledila, bi dobra založenost tal z vodo še koristila, poznejši posevki ponekod še polnijo zrnje oziroma bodo iz mlečne zrelosti že prehajali v voščeno.

Lanska jesen je kmetom sicer omogočila, da so pravočasno posejali žita, so pa marsikje zaradi visokih cen gnojil izpustili gnojenje žit pred ali med setvijo. Dognojevali so februarja in posevki so v spomladanskih mesecih napovedovali dober pridelek. Pogosto deževje, pravzaprav majska moča, ter močan napad bolezni in škodljivcev sta otežila razvoj žit, zaščita pa je zaradi izpiranja delovala krajši čas. Zaradi obilnih padavin so se začele pojavljati bolezni žit, kot so rumena rja, pšenična listna pegavost, ječmenov ožig, ramularijska pegavost in druge. Obilne padavine so tudi izpirale pomembna hranila. Ker je bil marsikje teren razmočen, ni bilo možno pravočasno izvesti fungicidne zaščite posevkov, kar je povzročalo dodaten izpad zaradi bolezni žit. Posevki, ki so bili predolgo pod vodo, pa so propadli. V juniju je dodatno škodo na nekaterih območjih povzročila toča. Na posevkih, ki jih je prizadela preobilica padavin oziroma toča, bodo delni izpadi pridelka. Pri ozimnih žitih je po statističnih podatkih v Sloveniji posejanih okoli 29.000 hektarjev s pšenico, 21.600 hektarjev pa je ječmena.

Površina kmetijskih tal je bila v vročini izpostavljena močnemu izsuševanju. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters

Vročina in živina

Vročina je neugodna tudi za živali. Še posebno je v takih razmerah ogrožena živina na paši. Na spletni strani Arsa je objavljen temperaturno-vlažnostni indeks (v mednarodnem prostoru znan s kratico THI), ki je kazalnik vročinskega stresa, prilagojen zlasti za govedorejo. THI je skoraj po vsej državi presegel mejo, ki opozarja na precejšnje tveganje za vročinski stres pri govedu na paši; živalim je nujno omogočiti dobro preskrbo z vodo in zatekanje v senco. V takih razmerah morajo govedorejci oceniti toplotno obremenitev. Govedo, ki je vse leto na pašniku, ni tako podvrženo stresu zaradi vročine, saj si lahko živali same najdejo vodo in senco, kjer se lahko ohladijo. Govedo v hlevu nima teh možnosti, poleg tega temperatura narašča tudi zaradi betona in iztrebkov.

Vpliv nezadostne sence se pokaže tako, da se poraba krme zmanjša, živali pa postanejo nemirne. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Pri temperaturah nad 27 °C govedo začne doživljati fiziološki stres, ker poskuša obvladovati svojo telesno temperaturo. Čeprav pri tej temperaturi ni v nevarnosti, da bi poginilo zaradi vročine, je njegova prva in najpomembnejša funkcija reguliranje telesne temperature. Zato morajo imeti govedorejci načrt za uravnavanje toplote v hlevu, da se to ne zgodi. Višja ko je temperatura, več vode govedo potrebuje, saj je zaradi povečanega dihanja in znojenja veliko izgub. Poleg tega je pitje vode najhitrejša metoda za zniževanje telesne temperature, zato je poraba vode večja od običajnih presnovnih zahtev. Pravilo je, da govedo v vročini potrebuje 80 litrov vode na glavo.

Še pred visokimi toplotnimi obremenitvami je treba uvesti dodatne napajalnike z vodo, da se govedo navadi nanje. Veterinarska stroka navaja, da je tudi senca ključna pri hlajenju in dobrem počutju živali. Za kakovostno senco mora biti pod zastorom od dva do štiri kvadratne metre na žival, višina pa mora biti vsaj 2,5 metra. Tako se omogoči dovolj zračnega gibanja pod njim. Vpliv nezadostne sence se pokaže tako, da se poraba krme zmanjša, govedo pa postane nemirno. Ko se toplotni stres veča, govedo začne hitreje dihati, običajno se združi v skupino.