Kaj prinaša nov energetski zakon?

DZ je danes s 53 glasovi za in 30 proti sprejel nov energetski zakon. Med drugim določa energetsko politiko države s podpornimi in omejitvenimi ukrepi za prehod na nefosilne vire energije, vključno s spodbudami za rabo obnovljivih virov in bolj učinkovito rabo energije ter črpanjem evropskih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij.

Zakon, katerega prenova je bila potrebna tudi zaradi predhodnega prenosa več tematik iz energetskega zakona v ločene zakone, med drugim opredeljuje energetsko politiko, in sicer kot določanje ciljev in ukrepov, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo.

Občinam nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov, s katerimi bodo morale za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter cilje glede energetske prenove javnih stavb.

Več občin bo lahko sprejelo skupen koncept, bodo pa morali biti v njem razvidni cilji in ukrepi posamezne občine. Občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale v koncept vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije.

V konceptu bodo morale med drugim določiti prednostno rabo virov energije ali energentov, in sicer bo morala imeti prednost raba obnovljivih virov in uporaba tehnologij z nižjimi emisijami toplogrednih plinov od tistih z višjimi emisijami. Prav tako bodo morali imeti energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja prednost pred drugimi posameznimi sistemi oskrbe s toploto. To pa ne bo veljalo za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod 4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.

Vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025.

Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za pet oz. sedem let. Za pet let bodo lahko v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo lahko koncesija podaljšana, če bo na omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval.

Zakon opredeljuje pristojnosti, naloge in delovanje Agencije za energijo kot regulatorja področja ter energetske inšpekcije, določa energetske infrastrukturo in v okviru tega med drugim postopke razlastitve v javno korist. Določa tudi ukrepe za primer kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter prinaša sistemsko podlago za regulacijo cen energentov.

Opredeljeni so postopki dodeljevanja spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, ki bodo digitalizirani ter predvidoma bolj enostavni in hitrejši.

Zakon opredeljuje tudi dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjenega za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega sklada za modernizacijo, namenjenega za modernizacijo energetskega sistema. Hkrati je omogočen nov instrument - komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU.