PROTEST

Kaj se dogaja sredi Ljubljane? Poslanka priklenjena na tega moškega, razlog pa tole (FOTO)

Pred azilnim domom na Viču v Ljubljani se je danes zjutraj začel protestni shod proti vračanju prosilcev za azil na Hrvaško.
Fotografija: Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi

Člani iniciative prosilcev za azil in podpornih organizacij so na današnjem solidarnostnem shodu ob napovedanem vračanju dveh prosilcev za azil na Hrvaško zahtevali, da vlada to prepreči. Na ministrstvo za notranje zadeve, vlado in premierja Roberta Goloba so naslovili zahtevo, da se situacija z vračanjem prosilcev za azil na Hrvaško reši še danes.

Pred azilnim domom na Viču v Ljubljani se je danes zjutraj začel protestni shod proti vračanju prosilcev za azil na Hrvaško. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je poudaril, da se danes in v prihodnje ne bo zgodila nobena deportacija. »Tukaj smo z jasnim sporočilom vladi. Da te ignorance ne bomo več tolerirali in da se mora najti rešitev za ljudi, ki so v deportacijskih postopkih v nehumane razmere in ki jih Slovenija noče sprejeti, čeprav ima polna usta integracije. Nimajo več druge izbire,« je več kot 70 protestnikov in predstavnike medijev nagovoril Blažič.

Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi
Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi

Brez usmiljenja

V nekaterih nevladnih organizacijah namreč opozarjajo, da je ministrstvo za notranje zadeve za naslednje dni napovedalo vračanje večjega števila prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško. Kot so že večkrat poudarili, gre za »izredno sporne deportacije, saj so na Hrvaškem široko in verodostojno dokumentirane kršitve osnovnih človekovih pravic prosilcev za azil«. 

»Poročila o zlorabah, zapiranju, ustrahovanju, odrekanju hrane, vode in nujne medicinske pomoči bi morala biti več kot zadosten alarm, da slovenska vlada preneha vračanja in situacijo vsaj resno preuči,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so dodali, da je velika večina beguncev, ki so na »seznamu za deportacijo«, v Sloveniji že dlje, med njimi pa prevladuje izjemna želja po vključevanju v slovensko družbo. Pričakovali bi tudi razumevanje stisk ranljivih oseb, družin, otrok, bolnikov in hudo travmatiziranih beguncev. »Žal so se prav vsi znašli v postopku izgona, ki očitno ne pozna usmiljenja,« so zapisali.

Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi
Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi

Konkretna primera

Blažič je na shodu danes pojasnil, da sta bila prosilca za azil Ghislain Murinzi in Youssef Elalaoui v četrtek obveščena, da ju bodo danes vrnili na Hrvaško. Odločila sta se, da ne bosta bežala, temveč bosta v imenu vseh preostalih prosilcev za azil tu počakala in zahtevala pravico, je še dodal. Prosilca za azil sta po Blažičevih navedbah na ministrstvo mesece naslavljala prošnje za sestanek, da svojo situacijo obrazložita, a na prošnje ni bilo odziva.

Murinzi je poudaril, da so ga na Hrvaškem tepli, žalili, ustrahovali s psi in mu zlomili prst. »Po vsej brutalnosti so nas pripeljali v azilni dom v Zagrebu, a so nam grozili, da če ne pobegnemo v drugo državo, nas bodo deportirali ne v Bosno, temveč v Burundi. Bili smo prestrašeni in zbežali smo v Slovenijo, kjer so nas sprejeli popolnoma drugače. Zdaj sem v Sloveniji šest mesecev, delam, se šolam, imam prijatelje in se počutim varnega,« je pojasnil. Vrnitev na Hrvaško je zanj kot smrtna obsodba, je še dejal.

Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi
Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi

Priklenjena poslanka

Poslanka Levice Nataša Sukič se je v podporo prosilcema za azil, ki ju čaka vračilo, nanj priklenila. Poudarila je, da je svoboda ena sama in nedeljiva in mora tako veljati za vse, še posebno pa za najranljivejše skupine, kot so prosilci za azil. Če smo torej zares svobodna družba, potem bomo to dokazali »danes, tukaj, zdaj in takoj«, je zaključila. Na prosilce za azil se je med drugim priklenil tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih Irfan Beširević.

Aktivisti so opozorili, da so omenjena vračanja po njihovem mnenju nehumana in nelegitimna in v številnih primerih tudi pravno sporna. Varuh človekovih pravic je namreč notranje ministrstvo že opozoril na nedopustnost vračanja oseb še pred pravnomočnostjo njihovih odločb. Po navedbah nevladnih organizacij gre za prakso, ki jo ministrstvo izvaja še naprej, tudi v aktualnih primerih.

Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi
Protest proti deportaciji. FOTO: Črt Piksi

Želeli h Golobu

Predstavniki številnih nevladnih organizacij, med drugim Ambasade Rog, Amnesty International Slovenije, Delavske svetovalnice, Civilne iniciative izbrisanih in Društva Parada ponosa, so se skupaj s prosilci za azil in drugimi protestniki izpred azilnega doma premaknili pred poslopje vlade, kjer so nadaljevali shod in zahtevali srečanje s premierjem Golobom ali ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem.

Prosilce za azil je okoli 10. ure sprejela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je po Blažičevih navedbah prosilcem za azil izrazila podporo in dodala, da z njimi sočustvuje. Pri tem pa jim ni ponudila konkretnih obljub, da se bo situacija rešila še danes, je po koncu srečanja poudaril Blažič. Dodal je, da se bodo v primeru, da tega zagotovila od vlade ne prejmejo, odpravili na Bled, kjer trenutno poteka zasedanje mednarodne zveze sredinskih demokratov, ki so se je udeležili predstavniki vlade in tudi Golob.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije