V bolnišnicah luč na koncu tunela: to so povedali o omikronu pri nas (VIDEO)
Število dnevnih okužb s koronavirusom je z zadnjih dneh končno nekoliko upadlo. Včeraj so v 6974 PCR-testih potrdili 2257 okužb z novim koronavirusom (32,4 odstotka). To je precej manj kot prejšnji teden, ko je bilo potrjenih preko 3100 okužb. Po oceni NIJZ je v Sloveniji trenutno 35.072 aktivnih okužb, sedemdnevno povprečje okužb znaša 2063, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 1664.
Upad krivulje je vendarle nekoliko zmanjšal pritisk na bolnišnice. Hospitaliziranih je 1107 bolnikov, intenzivno terapijo jih potrebuje 275. Umrlo je 16 ljudi.
Polno cepljenih je 64,5 odstotka, starejših od 18 let, in 75 odstotkov, starejših od 75 let.
»Veseli nas dejstvo, da vidimo luč na koncu tunela,« je na novinarski konferenci o stanju v bolnišnicah uvodoma povedal koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta in poudaril, da lahko slovensko zdravstvo ob neokrnjeni obravnavi drugih bolnikov zagotovi 190 postelj. »Če bi mi avgusta kdo rekel, da bomo novembra potrebovali preko 250 intenzivnih postelj, mu ne bi verjel. Potrebovali smo plan B, zagotoviti 290 postelj. Do tega smo prišli, a cena je visoka. To pomeni prekinitev vseh drugih dejavnosti v bolnišnicah, znižati smo morali tudi standarde število osebja na pacienta, s tem pa pade tudi kakovost oskrbe. Nekajkrat se je v bolnišnicah skoraj zgodil tudi Bergamo, samo požrtvovalnosti kadra se lahko zahvalimo, da nismo videli posnetkov, kot smo jim bila priča lani v Italiji.«
Zadnji podatki o hospitaliziranih bolnikih zaradi covida kažejo na plato. »Upamo, da se najslabše projekcije, da bi potrebovali 320 postelj, ne bodo uresničile. Število bolnikov se dodatno ne zvišuje,« je pozitivne vesti sporočil Carotta, a tudi poudaril: »Večina Slovencev se niti ne zaveda resnosti situacije. Kar sprejeli smo, da imamo 300 ljudi na intenzivni negi v bolnišnicah, živimo normalno, želimo množične dogodke. A se malokdo zaveda, da če bi se nam zgodila velika nesreča, kot recimo nesreča avtobusa v Bolgariji, bi to pomenilo zlom zdravstva.«
Slovenci veliki hazarderji, ko gre za virus
V bolnišnicah je 80 odstotkov starih med 55 in 75 let, od vseh bolnikov je 80 odstotkov necepljenih, tisti, ki so cepljeni, imajo v večini pridružene bolezni. »Prisotnost virusa povečuje možnost širjenja mutacij. Spomnimo se, kaj je bilo pred 50 s črnimi kozami in kaj jih je izkoreninilo. Slovenci nismo znani kot veliki hazarderji, a tokrat smo tvegali veliko preveč.«
Bi omikron lahko povzročil novo neobvladljivo situacijo? »Če bo virus mogoče kontrolirati s cepljenjem, je veliko odvisno od vmesnega časa. Če bomo v tem času lahko spet zagotovili dovolj postelj, bi teoretično šlo, zdaj smo že rutinerji. A vprašanje je izmučenost kadra.« Carotta je omenil, da je v pripravljenosti tudi pomoč zdravstvenih delavcev iz Italije. Kot pravi, trenutno situacijo sicer obvladujemo in jih niti ne potrebujemo. Manjšemu pritisku na bolnišnice se gre po njegovem zahvaliti zaostritvi in striktnemu upoštevanju PCT-pogoja, prav tako omejevanju množičnih druženj.
Omikrona še ni
Direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik je povedala, da primera omikrona pri nas še ni. »Skrbi nas, ker je mutacija bolj prenosljiva, lažje okuži človeške celice in se lažje izogiba imunskemu odgovoru, ki je nastal tako po cepljenju kot po preboleli okužbi. Videli bomo, kako se bo različica obnašala v realnem svetu,« je povedala. V sekvenciranje vzorcev vključujejo vse povratnike iz ogroženih območij in poudarila, da je pomembno omejiti večji vdor mutacije v državo, kot se nam je to zgodilo z delto.
Ali je vzorec dovolj velik, da nas mutacija ne bi zaobšla? Za zdaj namreč pregledujejo približno 10 odstotkov vzorcev, gre za pozitivne PCR teste pri ljudeh, ki so se vrnili iz tujine. »Za zdaj izkušnje z alfo in delto kažejo, da se je ta sistem dobro obnese. Vedno smo našli primere pri ljudeh, ki so se vrnili iz tujine. Vseeno pa povečujemo kvoto pregledanih vzorcev.«
Trije vozniki brez PCT, prevoz ustavljen
V. d. glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo Patricija Furlan Fon je spregovorila o nadzorih izvajanja ukrepov in pogoja PCT na področju javnega potniškega prometa. »Inšpektorji preverjajo, ali prevozniki pri potnikih preverjajo pogoj PCT in kako potniki upoštevajo predpisana pravila. Med konci tedna so opravili 744 nadzorov, od tega so preverili 507 avtobusov, 237 vlakov in 12.113 potnikov. Ugotovili so, da potniki v glavnem upoštevajo zaščitne ukrepe, vendar pa zaznali tudi nekatere nepravilnosti. Pri 216 potnikih so zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT morali ukrepati, bodisi jim je bil onemogočen vstop v prevozno sredstvo, so samovoljno zapustili prevoz ali so jih vozila napotili inšpektorji. V treh primerih so ugotovili, da pogoja PCT ni izpolnjeval voznik. V teh primerih so jim na kraju samem prepovedali opravljanje dela. Prevoz je bil začasno ustavljen, dokler ni prevoznik zagotovil nadomestnega voznika. Zoper voznika in prevoznika so uvedeni prekrškovni postopki.«
Zoper prevoznika, ki stori prekršek, je sicer zagrožena kazen za pravno osebo od 4000 do 100.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 400 do 4000 evrov.
Sicer pa inšpektorji na terenu opažajo, da se iz tedna v teden povečuje število potnikov, ki izpolnjujejo pogoj PCT, v zadnjem tednu so bile tako zaznane kršitve pri približno odstotku preverjenih potnikov. Zlasti na vlakih pa so opazili, da se dijaki v čedalje večji meri izkažejo tudi s potrdili o izpolnjevanju pogoja PCT, čeprav ta zanje kot potnike v javnem prevozu ni obvezen.
