Kaj se je dogajalo v Celju? Slečeni moški v mrzli Savinji plavali za križem (FOTO)
Pravoslavni verniki v več državah ob prazniku Gospodovega razglašenja in Jezusovega krsta v reki Jordan plavajo za pravoslavni križ. V Celju so dogodek ob tako imenovanem bogojavljanju pripravili že sedmič. In tako kot prvič so tudi včeraj plavalci, pravijo si vitezi, med obredom in blagoslovom pred odhodom v dobrih pet stopinj Celzija mrzlo Savinjo klečali v snegu.
Tradicija plavanja za križ, ki naj bi zmagovalcu prinesel srečo in blagoslov v celotnem letu, je v pravoslavnih deželah zelo razširjena. V Sloveniji so jo prvi pripravili prav v Celju, tudi letos so plavanje organizirali celjska parohija, Zveza srbske diaspore Slovenije s predsednikom Igorjem Mitićem in podpredsednikom Davidom Tepićem, ki plava vsako leto.
Pri organizaciji vedno pomagajo tudi Kajak kanu klub Nivo Celje s predsednikom Dušanom Kondo ter drugi prijatelji in simpatizerji. Kot je dejal Tepić, so veseli, da se je prijelo: »Mislim, da smo bili v Celju prvi v zahodnem delu Evrope, ki smo plavali za križ. Sam osebno plavam za zdravje svojih otrok, žene, matere, očeta, brata.«
Sneg jim je pomagal
Letošnje plavanje je bilo drugačno od prejšnjih. Že zato, ker je bila voda precej višja in niso mogli vsi v gosjem redu v Savinjo in začeti hkrati. Po krajšem obredu in blagoslovu so odvrgli tisto malo oblačil, nato pa v kopalkah ter bosi po snegu odkorakali v mrzlo reko ob lahnem naletavanju snežink. Višje ob reki so v vodo spustili križ, ki je plaval na vencu. Vitezi so drug za drugim skočili v vodo in plavali do njega, vsak se ga je dotaknil in poljubil. Tudi letos, že četrtič, je prvi do križa prispel Dejan Moćić, ki je zato tudi letos osvojil meč, kot se za pravega viteza spodobi.
Tokrat je bilo največ, enajst, pravoslavcev. Moćić, ki plava že od leta 2017, ko so dogodek pripravili prvič, pravi, da je bilo prav letos najtežje: »Saj se pripravimo. Spijemo kakšen kozarček ali dva domače limonade (smeh). Ampak letos imamo srečo, ker je sneg. Med obredom smo si namreč že vtirali sneg, kar pomaga, da telo malo otrpne. Je pa bilo težko, ker je Savinja visoka in tok zelo močen. Zato je bilo tokrat, po moje, najbolj naporno doslej. Niti vsi nismo mogli lepo v vrsto, malo smo improvizirali.«
Moćić sicer pravi, da ne gre več za tekmovanje, kot je šlo sprva: »Začelo se je, ko smo se usedli Igor, David in jaz ter se odločili, da bomo plavanje pripravili tudi tu. Ostalo je tradicija. Ampak ni več neko tekmovanje. Sploh glede na to, v kakšnem času živimo. Nimamo veliko časa in tako je to postalo druženje s prijatelji, ki smo iste vere. Naš običaj.« Podobno razlaga Tepić, ko odgovarja, kako se prepričati, da skočiš v mrzlo vodo in greš proti toku: »Pomembno je, da verjamemo v boga, da smo trdni v veri, da smo predvsem duhovno pripravljeni. Vse drugo pride samo po sebi. Vera nas drži skupaj, sploh v današnjem sodobnem svetu.«
Morje je bilo precej toplejše
V Savinji so tokrat plavali tudi pravoslavci, ki živijo v Mariboru, Ljubljani, Trbovljah, pridružil se jim je tudi pravoslavni Rus, ki živi v Celju. Dogodek pa so včeraj pripravili tudi v Kopru. V morju, ki je imelo 12,5 stopinje Celzija, v Žusterni je bilo 24 ljudi, med njimi sedemletna deklica, ki so jo pospremili, da je prav ona prva priplavala do križa. »V Kopru je bila zelo lepa manifestacija, res zelo pohvalno. Veseli me, da se to razvija po Sloveniji. Pričakujemo, da bo v prihodnje tudi v Ljubljani ali v Mariboru,« je povedal Tepić. Še nekaj časa bo vztrajal tudi Moćić: »Rekel sem, da bom plaval, dokler ne bo tradicije prevzel sin, ki je star enajst let. Ko bo on prvič zaplaval, bom plaval z njim, potem pa končal kariero (smeh).«
11 se jih je udeležilo plavanja.
Pravoslavni duhovnik Goran Šljivić pravi, da sicer le tisti, ki prvi prispe do križa, dobi viteški meč in slovi po zmagi, a da je plavanje pomembno za vse udeležence: »Vsi, ki so skočili v vodo, imajo blagoslov za svoje domove. To veliko pomeni, da se v takem vremenu, v tej temperaturi slečejo in skočijo v mrzlo reko. Ni bistveno, kdo je zmagal, ampak kdo se je sploh tega udeležil.« V Sloveniji živi okoli 50.000 pravoslavnih vernikov, na območju celjske pravoslavne cerkvene občine, kamor spadajo tudi Velenje, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, živi po njegovih ocenah okoli 4000 pravoslavnih vernikov: »V času epidemije jih je prišlo še več sem na delo, prihajajo nove družine in veliko me kličejo, kje je cerkev v Celju.« Dodal je, da se s celjsko občino pogovarjajo, da bi vendarle novo cerkev postavili na temeljih tiste, ki je bila porušena med drugo svetovno vojno. Za zdaj pravoslavni verniki uporabljajo cerkev sv. Maksimilijana, a je že več let premajhna.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
