ZAKONI
Kaj se zgodi, če poslanci podprejo ustavno obtožbo Janeza Janše
Predlog ustavne obtožbe se preseli iz državnega zbora na ustavno sodišče. Da bi na koncu ustavna obtožba uspela, bi jo moralo podpreti ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: Johanna Geron, Reuters
V državnem zboru danes poteka seja s temo ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše. Na predlog, ki je pred poslanci, se je premier v državnem zboru že odzval, nato pa je sejo zapustil. Opozicijo je to razhudilo in nekateri med njimi so, ko jim je bila beseda dana, to obsodili.
Kakšne so možnosti, da ustavna obtožba uspe? Iz koalicije je slišati, da možnosti ni, če uporabimo besede poslanca SMC Gregorja Periča – možnosti so nične. A kaj, če jo poslanci vseeno izglasujejo?
Če poslanci ustavno obtožbo podprejo z večino glasov vseh poslancev, predsednik državnega zbora s sklepom o tem obvesti predsednika ustavnega sodišča. Ustavno sodišče o tem obvesti predsednika vlade, ki lahko na obtožbe odgovori. Sledi javna obravnava ustavnega sodišča, na kateri od državnega zbora pooblaščeni predstavnik zastopa obtožbo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko ustavno sodišče odloči, da predsednik vlade do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije.
Če ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. »Odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov,« jasno navaja zakon o ustavnem sodišču.
Seveda lahko ustavno sodišče ugotovi tudi drugače, in sicer, da obtožba ni utemeljena. V tem primeru z odločbo oprosti obtoženega.
Kakšne so možnosti, da ustavna obtožba uspe? Iz koalicije je slišati, da možnosti ni, če uporabimo besede poslanca SMC Gregorja Periča – možnosti so nične. A kaj, če jo poslanci vseeno izglasujejo?
Če poslanci ustavno obtožbo podprejo z večino glasov vseh poslancev, predsednik državnega zbora s sklepom o tem obvesti predsednika ustavnega sodišča. Ustavno sodišče o tem obvesti predsednika vlade, ki lahko na obtožbe odgovori. Sledi javna obravnava ustavnega sodišča, na kateri od državnega zbora pooblaščeni predstavnik zastopa obtožbo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko ustavno sodišče odloči, da predsednik vlade do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije.
Če ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. »Odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov,« jasno navaja zakon o ustavnem sodišču.
Seveda lahko ustavno sodišče ugotovi tudi drugače, in sicer, da obtožba ni utemeljena. V tem primeru z odločbo oprosti obtoženega.
