AVTORSKE PRAVICE
Kaj so lobisti ponujali slovenskim evroposlancem?
Za direktivo so glasovali trije slovenski poslanci.
Odpri galerijo
STRASBOURG – Evropski parlament je izglasoval posodobitvi zakonodaje o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki je dvignila precej prahu. Od osmih slovenskih evroposlancev so za posodobitev glasovali trije, in sicer Franc Bogovič, Lojze Peterle in Ivo Vajgl, Tanja Fajon, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver pa so bili proti.
Med slovenskimi evroposlanci smo preverili, kako pogosto so v zvezi z glasovanjem o tej temi na njihova vrata trkali lobisti, kateri lobisti in kaj so hoteli oziroma jim obljubljali v zameno.
»Prošenj po lobističnih stikih je bilo več kot na druge teme, a se na 90 odstotkov prošenj nisem odzval. Pred glasovanjem se nisem srečal z nobenim od lobistov, sem se pa v preteklih dveh letih, ko so se pripravljala poročila o avtorskih pravicah, nekajkrat srečal z avtorji in založniki, ki niso nikoli zahtevali ničesar v zameno za pogovor in predstavitev svojih stališč,« je pojasnil Zver.
V pisarni Fajonove v Bruslju so v zadnjem letu sprejeli na pogovore predstavnike Facebooka, Googla, Združenja evropskih novinarjev in še nekaterih organizacij, ki so vpisane v imenik lobistov v Evropskem parlamentu. Pogovore so imeli tudi s predstavniki Društva novinarjev Slovenije, predstavniki IPF, AIPA, SAZAS, Združenja filmskih ustvarjalcev in nekaj drugimi. »Vsi so zgolj predstavili svoje stališče, težave, možnosti, stanje na svojem področju, nobeden od njih, ne lobisti ne drugi predstavniki, pa poslanki niso dajali navodil za glasovanje ali ji v zameno za glas česar koli ponujali,« trdijo v pisarni Fajonove, kjer so prejeli tudi ogromno pisem različnih združenj, avtorjev, akademikov, podjetnikov, raziskovalcev, profesorjev in posameznih državljanov iz vse EU, ne zgolj Slovenije (»nekatera z argumenti, zakaj naj poslanci glasujejo za ali proti, nekatera zgolj s prošnjami, kako naj glasujejo«).
Na Šoltesa se je obrnilo izjemno veliko posameznikov, iz objavljenega seznama lobističnih stikov pa je razvidno, da se je glede evropske direktive o avtorskih pravicah junija 2018 srečal s predstavniki Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije. »Šlo je za predstavitev stališč omenjenega zavoda o predlogu direktive,« pravijo v Šoltesovi pisarni.
Peterle, so nam odgovorili, na to temo ni imel lobističnih stikov.
»V zadnjem letu sem prebiral številna in množična e-pisma tako zagovornikov kot nasprotnikov direktive, se z njimi srečal oz. se udeležil posveta, predstavitve stališč ali sodeloval v javnih razpravah. Stališča sem prejemal tako od ljudi, državljanov, kot predstavnikov strokovnih združenj in organizacij, nevladnih organizacij, predstavnikov podjetij, poslovnih zastopnikov itd. Tudi v zvezi z direktivo sem se dobil sam ali nekdo iz moje pisarne s številnimi nasprotniki in zagovorniki direktive. Seveda sem bil na primer v stiku s slovenskimi združenji avtorjev in ustvarjalcev, z Društvom novinarjev Slovenije …« je povedal Bogovič in poudaril, da ga za sestanek ni nikoli prosil nihče iz Slovenije z vidika nasprotovanja direktivi. »Nikoli se nisem o direktivi pogovarjal s korporacijo Google, niti srečal z njihovimi predstavniki ali lobisti. Na drugi strani je Evropski parlament tudi uradno zaznal povečan obseg lobističnih aktivnosti s strani združenj okoli GAFA (kratica za velike štiri: Google, Facebook, Amazon, Apple).«
»Brez kakršnega koli zadržka lahko povem, da nikoli nisem prejel nobene ponudbe za kakršno koli korist glede podpiranja direktive. Nikoli nisem prejel ničesar od Googla. Bi pa veljalo v zvezi s tem vprašati nosilce kampanje proti direktivi v Sloveniji, npr. društvo Danes je nov dan, koliko so v zadnjih letih prejeli z naslova Googlovih družb in ali je po vsem tem etično voditi kampanjo, ki je v interesu tega financerja,« še pravi Bogovič, ki je na glasovanje prinesel plakat z napisom v podporo direktivi. Pojasnil je, da je plakat prinesel sam z dogodka v parlamentu prejšnji večer, ki ga je organizirala evropska poslanka, predstavnica politične skupine Zelenih in avtorica manifesta za svoboden in pošten internet Helga Trupel.
Odgovorov Vajgla, Šulinove in Tomčeve do objave članka nismo prejeli.
Med slovenskimi evroposlanci smo preverili, kako pogosto so v zvezi z glasovanjem o tej temi na njihova vrata trkali lobisti, kateri lobisti in kaj so hoteli oziroma jim obljubljali v zameno.
»Prošenj po lobističnih stikih je bilo več kot na druge teme, a se na 90 odstotkov prošenj nisem odzval. Pred glasovanjem se nisem srečal z nobenim od lobistov, sem se pa v preteklih dveh letih, ko so se pripravljala poročila o avtorskih pravicah, nekajkrat srečal z avtorji in založniki, ki niso nikoli zahtevali ničesar v zameno za pogovor in predstavitev svojih stališč,« je pojasnil Zver.
V pisarni Fajonove v Bruslju so v zadnjem letu sprejeli na pogovore predstavnike Facebooka, Googla, Združenja evropskih novinarjev in še nekaterih organizacij, ki so vpisane v imenik lobistov v Evropskem parlamentu. Pogovore so imeli tudi s predstavniki Društva novinarjev Slovenije, predstavniki IPF, AIPA, SAZAS, Združenja filmskih ustvarjalcev in nekaj drugimi. »Vsi so zgolj predstavili svoje stališče, težave, možnosti, stanje na svojem področju, nobeden od njih, ne lobisti ne drugi predstavniki, pa poslanki niso dajali navodil za glasovanje ali ji v zameno za glas česar koli ponujali,« trdijo v pisarni Fajonove, kjer so prejeli tudi ogromno pisem različnih združenj, avtorjev, akademikov, podjetnikov, raziskovalcev, profesorjev in posameznih državljanov iz vse EU, ne zgolj Slovenije (»nekatera z argumenti, zakaj naj poslanci glasujejo za ali proti, nekatera zgolj s prošnjami, kako naj glasujejo«).
Na Šoltesa se je obrnilo izjemno veliko posameznikov, iz objavljenega seznama lobističnih stikov pa je razvidno, da se je glede evropske direktive o avtorskih pravicah junija 2018 srečal s predstavniki Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije. »Šlo je za predstavitev stališč omenjenega zavoda o predlogu direktive,« pravijo v Šoltesovi pisarni.
Peterle, so nam odgovorili, na to temo ni imel lobističnih stikov.
»V zadnjem letu sem prebiral številna in množična e-pisma tako zagovornikov kot nasprotnikov direktive, se z njimi srečal oz. se udeležil posveta, predstavitve stališč ali sodeloval v javnih razpravah. Stališča sem prejemal tako od ljudi, državljanov, kot predstavnikov strokovnih združenj in organizacij, nevladnih organizacij, predstavnikov podjetij, poslovnih zastopnikov itd. Tudi v zvezi z direktivo sem se dobil sam ali nekdo iz moje pisarne s številnimi nasprotniki in zagovorniki direktive. Seveda sem bil na primer v stiku s slovenskimi združenji avtorjev in ustvarjalcev, z Društvom novinarjev Slovenije …« je povedal Bogovič in poudaril, da ga za sestanek ni nikoli prosil nihče iz Slovenije z vidika nasprotovanja direktivi. »Nikoli se nisem o direktivi pogovarjal s korporacijo Google, niti srečal z njihovimi predstavniki ali lobisti. Na drugi strani je Evropski parlament tudi uradno zaznal povečan obseg lobističnih aktivnosti s strani združenj okoli GAFA (kratica za velike štiri: Google, Facebook, Amazon, Apple).«
»Brez kakršnega koli zadržka lahko povem, da nikoli nisem prejel nobene ponudbe za kakršno koli korist glede podpiranja direktive. Nikoli nisem prejel ničesar od Googla. Bi pa veljalo v zvezi s tem vprašati nosilce kampanje proti direktivi v Sloveniji, npr. društvo Danes je nov dan, koliko so v zadnjih letih prejeli z naslova Googlovih družb in ali je po vsem tem etično voditi kampanjo, ki je v interesu tega financerja,« še pravi Bogovič, ki je na glasovanje prinesel plakat z napisom v podporo direktivi. Pojasnil je, da je plakat prinesel sam z dogodka v parlamentu prejšnji večer, ki ga je organizirala evropska poslanka, predstavnica politične skupine Zelenih in avtorica manifesta za svoboden in pošten internet Helga Trupel.
Danes je nov dan: Pri nas ni lobiral nihčeDruštvo Danes je nov dan je pred leti pridobilo sredstva na razpisu Digital News Initiative, ki jo je ustanovil Google. Kot so nam pojasnili, so sredstva na razpisih Google DNI sredstva prejeli trikrat. Predmet pogodb je bil razvoj naslednjih projektov:
• Parlameter – https://parlameter.si/ (Round 1 - 2016): 331.860 evrov
• Medijski besedogled – https://github.com/danesjenovdan/SCANner (Round 4 - 2017): 48.050 evrov (skupaj z Evropskim inštitutom za behavioristične študije)
• Commentality – https://commentality.djnd.si/ (Round 5 - 2018): 42.000 evrov
»Trenutno nimamo sklenjene nobene pogodbe z drugim velikim tehnološkim podjetjem. Z Googlovimi uslužbenci nimamo stikov. Z nekaterimi smo se srečali na dveh konferencah, v Zagrebu leta 2016 in v Amsterdamu leta 2017. Z nobenim zaposlenim nismo razvili dolgoročnega odnosa. Naša komunikacija z Google DNI je zgolj birokratske narave, povezana s poročanjem o finančni porabi in doseganjem zastavljenih projektnih ciljev,« pravijo v društvu.
»Pred glasovanjem o sporni direktivi ni pri nas lobiral nihče. Nihče ni obiskal naše pisarne, nihče ni ponudil nobenega denarja za katero koli našo aktivnost. Sodelovali smo z IPI (Inštitutom za intelektualno lastnino) in drugimi aktivisti. V vzajemnem sodelovanju nobeden od nas ni nikomur dajal denarja. Delili smo si zgolj prostore, prostovoljni čas in prepričanje, da predlagana direktiva vprašanj, povezanih z avtorskim pravom, v 21. stoletju ne rešuje uspešno,« še pravijo in poudarjajo, da niso edina slovenska organizacija, ki je prejela financiranje od Googlovega sklada DNI. »Dvakratni prejemnik sredstev je tudi STA, v katere interese v javnosti nihče ni dvomil.«
• Parlameter – https://parlameter.si/ (Round 1 - 2016): 331.860 evrov
• Medijski besedogled – https://github.com/danesjenovdan/SCANner (Round 4 - 2017): 48.050 evrov (skupaj z Evropskim inštitutom za behavioristične študije)
• Commentality – https://commentality.djnd.si/ (Round 5 - 2018): 42.000 evrov
»Trenutno nimamo sklenjene nobene pogodbe z drugim velikim tehnološkim podjetjem. Z Googlovimi uslužbenci nimamo stikov. Z nekaterimi smo se srečali na dveh konferencah, v Zagrebu leta 2016 in v Amsterdamu leta 2017. Z nobenim zaposlenim nismo razvili dolgoročnega odnosa. Naša komunikacija z Google DNI je zgolj birokratske narave, povezana s poročanjem o finančni porabi in doseganjem zastavljenih projektnih ciljev,« pravijo v društvu.
»Pred glasovanjem o sporni direktivi ni pri nas lobiral nihče. Nihče ni obiskal naše pisarne, nihče ni ponudil nobenega denarja za katero koli našo aktivnost. Sodelovali smo z IPI (Inštitutom za intelektualno lastnino) in drugimi aktivisti. V vzajemnem sodelovanju nobeden od nas ni nikomur dajal denarja. Delili smo si zgolj prostore, prostovoljni čas in prepričanje, da predlagana direktiva vprašanj, povezanih z avtorskim pravom, v 21. stoletju ne rešuje uspešno,« še pravijo in poudarjajo, da niso edina slovenska organizacija, ki je prejela financiranje od Googlovega sklada DNI. »Dvakratni prejemnik sredstev je tudi STA, v katere interese v javnosti nihče ni dvomil.«
Odgovorov Vajgla, Šulinove in Tomčeve do objave članka nismo prejeli.