Kaj takega se na evropskih volitvah v Sloveniji še ni zgodilo

Zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji je SDS, ki je s 30,82 odstotka glasov osvojila štiri poslanske mandate. Gibanju Svoboda sta pripadla dva mandata (22,11 odstotka glasov), po enega pa so osvojili v Vesni (10,47), SD (7,71) in NSi (7,69), kažejo neuradni izidi Državne volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovnicah.

Stanje po 99,97 odstotka preštetih glasovnicah

Na nedeljskih evropskih volitvah neveljavnih 4,4 odstotka glasovnic

Na nedeljskih evropskih volitvah je bilo po delnih neuradnih podatkih od približno 698.500 oddanih glasovnic neveljavnih skoraj 31.000, kar je 4,4 odstotka. Leta 2019 je bilo oddanih glasovnic približno 492.500. Neveljavnih je bilo skoraj 10.400 ali 2,1 odstotka. To pomeni, da je bilo letos neveljavnih 2,3 odstotne točke več kot leta 2019.

SDS zmagal v prav vseh volilnih okrajih

V vseh osmih volilnih enotah je zmago osvojil SDS, ki bo tako imel štiri evropske poslance. Prav tako v vseh volilnih enotah je bila drugouvrščena lista Gibanja Svoboda, ki bo imela dva evropska poslanca. 

Delni rezultati potrjujejo večino EPP, socialistov in liberalcev v Evropskem parlamentu

Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta – desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) – bodo glede na najnovejše delne izide tudi v novem parlamentu obdržale večino. Skupaj naj bi imele 403 sedeže, od tega EPP 184, S&D 139, Renew pa 80.

V najnovejši projekciji sestave Evropskega parlamenta so upoštevali delne izide iz 25 držav članic in ocene iz Poljske, medtem ko izidi iz Irske še niso na voljo, je razvidno s spletne strani Evropskega parlamenta. Po njej je EPP osvojila 184 sedežev od 720, medtem ko jih ima trenutno v 705-članskem parlamentu 176.

Socialisti ostajajo druga največja politična skupina s 139 poslanci, kar je enako kot zdaj. Liberalci, ki imajo trenutno 102 poslanca, pa naj bi jih po novem imeli 80. Tri največje politične skupine, ki so doslej zagotavljale podporo Evropski komisiji Ursule von der Leyen, naj bi ohranile večino v Evropskem parlamentu. Skupaj naj bi imele 403 poslance, za večino pa jih potrebujejo 361.

Sledili naj bi skrajno desni skupini Evropskih konservativcev in reformistov s 73 evroposlanci ter Identiteta in demokracija z 58 mandati. Zeleni naj bi glede na projekcijo imeli 52, Levica pa 36 poslancev.

8 poslancev trenutno ni v nobeni politični skupini. Med njimi je 45 nepovezanih, 53 pa je novoizvoljenih, ki še niso člani nobene politične skupine sedanjega sklica Evropskega parlamenta.

Volilna udeležba je bila visoka

V Sloveniji je volilna udeležba na nedeljskih evropskih volitvah dosegla 41,35 odstotka. Najvišja je bila s 46,14 odstotka v volilni enoti Ljubljana Center, najnižja s 36,50 odstotka v enoti Ptuj. Med volilnimi okraji je bila udeležba najvišja v Škofji Loki 2, kjer je bila 52,35-odstotna, najnižja pa z 31,23 odstotka v Lendavi. 

Na tokratnih evropskih volitvah najnižji volilni prag doslej

Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.

Leta 2014 se je z doslej najnižjim deležem glasov za listo uspelo v Evropski parlament uvrstiti Tanji Fajon, ki je bila sicer druga na kandidatni listi SD. Na takratnih volitvah se je z manj kot desetodstotno podporo v Evropski parlament uvrstila tudi stranka DeSUS, ki je z 8,12 odstotka glasov osvojila en poslanski mandat, zasedel ga je Ivo Vajgl.

Vajgl se je prav tako z manj kot desetodstotno podporo listi v Evropski parlament uvrstil leta 2009, ko je nastopil na listi Zares, ki je tedaj volilni prag postavila pri 9,76 odstotka glasov. Medtem je bilo pred petimi leti za osvojitev poslanskega mandata potrebnih 11,12 odstotka glasov, kolikor jih je tedaj prejela NSi, poslanski mandat pa je dobila nosilka liste Ljudmila Novak. Najvišji volilni prag doslej pa je bil leta 2004, ko je ZLSD za uvrstitev v Evropski parlament potrebovala 14,15 odstotka glasov. Z zadnjega mesta na listi je poslansko mesto osvojil Borut Pahor.

Po izidih nedeljskega glasovanja še prištevanje glasov po pošti

Dan po evropskih volitvah in glasovanju na treh posvetovalnih referendumih bodo izidom nedeljskega glasovanja prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni pa bodo izidom prišteli še glasove iz tujine.

Velika zmagovalka volitev SDS; Golob rezultat označil za manjšo smolo (VIDEO)

Minister Šarec odhaja v Bruselj, kdo bi ga lahko nadomestil?

Nenavadna odločitev Slovencev: poglejte, kakšno potezo so sprejeli na volišču

Na evropskih volitvah v Sloveniji je slavila SDS, ki je po delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije (DVK) s 30,65 odstotka glasov osvojila štiri poslanske mandate. Gibanju Svoboda sta pripadla dva mandata (22,15 odstotka glasov), po enega pa so osvojili v Vesni (10,53 odstotka glasov), SD (7,72 odstotka glasov) in NSi (7,66 odstotka glasov). Gre za podatke, osvežene ob 4.50.

V Evropski parlament so bili z liste SDS izvoljeni Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič, z liste Gibanja Svoboda pa Irena Joveva in Marjan Šarec. Z liste Vesna je bil v Evropski parlament izvoljen Vladimir Prebilič, z liste SD Matjaž Nemec, z liste NSi pa Matej Tonin.