Kaj Trumpova izvolitev pomeni za Evropo, tudi Slovenijo?
Ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike prinaša spremembe za Evropo. Mnogi so zaskrbljeni. Trump velja za izolacionista, uvajal je carine, sprožal trgovinske vojne. Jasno je povedal, da ne verjame v solidarnost pod okriljem Nata. Evropa je brez ZDA vojaško gola in bosa.
Trumpova prejšnja administracija je zaznamovala preobrat v transatlantskih odnosih, kar je vplivalo na varnost, trgovino in diplomacijo. Evropski voditelji zdaj z zaskrbljenostjo spremljajo, kako bo Trumpov drugi mandat vplival na prihodnost Evrope. Trump je v preteklosti večkrat kritiziral evropske članice Nata zaradi nezadostnega financiranja obrambe.
Putin se veseli: je Nato pred razpadom?
Leta 2020 je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen: »Razumeti morate, da vam nikoli ne bomo priskočili na pomoč in vas podprli, če bo Evropa napadena.« Ponovna izvolitev Trumpa bi lahko pomenila nadaljnje pritiske na evropske države, da povečajo svoje obrambne izdatke, ter potencialno zmanjšanje ameriške vloge v evropski varnosti. To bi oslabilo transatlantsko enotnost in povečalo vpliv Rusije v regiji.
Odnosi z Rusijo in Ukrajino
Trumpova administracija je bila znana po spravljivem odnosu do Rusije. V luči vojne v Ukrajini obstaja skrb, da bi Trump lahko zmanjšal podporo Kijevu. Glavna skrb Evrope in Zelenskega je, da bi Trump ustavil pomoč Ukrajini. Razpad Nata pa bi ogrozil evropske članice, ki so na vizirju Moskve: baltske države in Poljsko. Poljaki sicer že nekaj let močno modernizirajo svojo vojsko in vlagajo milijarde v vojaško opremo.
Trgovina in gospodarstvo
Trump je v prejšnjem mandatu uvedel carine na evropsko blago, kar je povzročilo trgovinske napetosti med ZDA in EU. Ponovna izvolitev bi lahko pomenila vrnitev k protekcionističnim politikam, kar bi negativno vplivalo na evropsko gospodarstvo. Evropski voditelji bi se lahko soočili z izzivom iskanja novih trgovinskih partnerjev in prilagajanja na spremenjene gospodarske razmere.
Trumpova administracija je izstopila iz Pariškega podnebnega sporazuma, kar je povzročilo razhajanja z evropskimi državami, ki so zavezane boju proti podnebnim spremembam. Ponovna izvolitev bi lahko pomenila nadaljnje nesoglasje glede okoljskih politik in otežila globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Zaspana Evropa se bo morala zbuditi
V luči možnega zmanjšanja ameriške podpore se v Evropi krepijo pozivi k večji strateški avtonomiji. Evropa se je predolgo zanašala na ZDA pri zagotavljanju njene varnosti. Analitiki zdaj pravijo, da je skrajni čas, da Evropa izboljša lastne zmogljivosti odvračanja in svojo varnost vzame v svoje roke. To bi lahko vodilo k večjim naložbam v obrambo, tudi v Sloveniji, tesnejšemu sodelovanju med članicami EU in iskanju neodvisnejše zunanje politike.
Članek je nastal s pomočjo umetne inteligence.
